Jedro

Le zato, ker je sodna odločba namesto sklepa nepravilno poimenovana kot sodba, čeprav je identificirana s pravilno opr. št. ter datumom izdaje, ni mogoče zaključiti, da je redno pravno sredstvo uveljavljeno zoper sodbo, ki še ni bila izdana. Že iz navedenih razlogov je potrebno sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022 na podlagi 3. odst. 365. člena ZPP kot nezakonit razveljaviti.

Pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti dopustno ugotavljati. Zaradi navedenega tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo ob neizkazani pravni koristi mogoče zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nepravilno postopalo prvostopenjsko sodišče.

Izrek

Pritožbama z dne 25. 3. 2022 in z dne 10. 3. 2022 se ugodi, sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022 ter sklep o zavrženju tožbe z dne 1. 3. 2022 se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 3. 2022 zavrglo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 1. 3. 2022. Zaključilo je, da pritožba zoper sklep o zavrženi tožbi za katero ni bil izkazan pravni interes, ne vsebuje sestavin iz 1., 2. in 3. točke 353. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), saj je vložena zoper sodbo, ki še ni bila izdana in ne izpodbija sklepa o zavrženju tožbe z dne 1. 3. 2022, in ne navaja zoper kateri sklep se pritožuje.

2. Pritožuje se tožnica _zoper sodbo (pravilno sklep) opr. št. XII Ps 1315/2021 z dne 16. 3. 2022 o zavrženju pritožbe_ zoper sklep o zavrženju tožbe zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je zoper odločbo z dne 28. 10. 2021 v zvezi s sklepom z dne 15. 3. 2021 vložila pravočasno tožbo. Z odločbo je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep o zavrženju predlagane obnove postopka zavrnjena in izrečeno, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo odločila območna enota s posebno odločbo. Z odločbo z dne 2. 2. 2016 je namreč toženec zavrnil ponovno zahtevano vdovsko pokojnino2 z obrazložitvijo, da ob smrti zavarovanca ni imela predpisane starosti, ne da bi upošteval, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more delati in se preživljati. Glede na 110. v zvezi z 421. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ), je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno in napačno uporabljeno materialno pravo, saj je zahtevala obnovo postopka. Je zelo bolna, za kar lahko dostavi medicinsko dokumentacijo, če bo zahtevana. Da jo je pokojni mož do smrti preživljal, lahko dokaže s potrebno dokumentacijo. Predlaga razveljavitev sklepa o zavrženju pritožbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnica je iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe prava dne 10. 3. 2022 priporočeno na pošto oddala tudi _**pritožbo z dne 10. 3. 2022 zoper sodbo (pravilno: sklep) opr. št. XII Ps 1315/2021 z dne 1. 3. 2022 o zavrženi tožbi**_ zoper dokončno odločbo z dne 28. 10. 2021. Tožba je zavržena z utemeljitvijo, da naj tožnica za socialni spor ne bi imela pravnega interesa, ker o pravici do vdovske pokojnine iz naslova popolne nezmožnosti za delo še ni bilo dokončno odločeno.

4. Pritožbi zoper oba sklepa sta utemeljeni.

5. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in smiselni uporabi 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev in pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nezakonito zavržena pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe in nezakonito zavržena izpodbojna tožba zoper dokončno odločbo z dne 28. 10. 2021 v zvezi s prvostopenjskim sklepom z dne 15. 3. 2021. **K pritožbi z dne 25. 3. 2022 zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022**

6. Pritožba zoper sodbo, kar velja tudi za pritožbo zoper procesni sklep mora po 335. členu ZPP obsegati: 1.) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2.) izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3.) pritožbene razloge in 4.) podpis pritožnika. Pritožba, ki ne vsebuje navedenih sestavin ni popolna in jo je po 1. odst. 343. člena ZPP potrebno zavreči. Vendar pa v okoliščinah obravnavanega primera ne gre za dejansko procesno stanje, ki bi utemeljevalo zavrženje rednega pravnega sredstva. Čeprav je pritožba z dne 10. 3. 2022 (list. št. 18) sicer res poimenovana za "pritožbo zoper sodbo (pravilno: sklep), je sodna odločba identificirana z opr. št. XII Ps 1315/2021 in datumom 1. 3. 2022" ter ima vse preostale predpisane sestavine. Vložena je zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilno uporabljenega materialnega prava, z izjavo da sklep o zavrženi tožbi, ki ga poimenuje sodba, izpodbija v celoti in ima podpis pritožnice.

7. Le zato, ker je sodna odločba namesto sklepa nepravilno poimenovana kot sodba, čeprav je identificirana s pravilno opr. št. ter datumom izdaje, ni mogoče zaključiti, da je redno pravno sredstvo uveljavljeno zoper sodbo, ki še ni bila izdana. Že iz navedenih razlogov je potrebno sklep o zavrženju pritožbe z dne 16. 3. 2022 na podlagi 3. odst. 365. člena ZPP kot nezakonit razveljaviti.

Razveljavitev sklepa o zavrženju pritožbe pa ima za posledico, da je potrebno odločati o vloženem rednem pravnem sredstvu zoper sklep o zavrženi tožbi.

**K pritožbi z dne 10. 3. 2022 zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 1. 3. 2022**

8. Iz listin sodnega in upravnega spisa izhaja, da je bila 12. 11. 2021 priporočeno na pošto oddana tožba zoper drugostopenjsko odločbo toženca z dne 28. 10. 2021. Z njo je zavrnjena pritožba zoper sklep z dne 15. 3. 2021 o zavrženem predlogu za obnovo postopka, končanem z odločbo z dne 2. 2. 2016 (1. odst. izreka) in izrečeno, da bo o zahtevi za vdovsko pokojnino zaradi popolne nezmožnosti za delo odločil prvostopenjski organ s posebno odločbo (2. odst. izreka). Ugotovljeno je bilo, da se dejanska in pravna podlaga nista spremenili, da je od zadnje zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016 poteklo več kot tri leta in se glede na 263. člen v zvezi z 260. členom Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP) obnove postopka za ponovno priznanje do vdovske pokojnine več ne more predlagati niti uvesti po uradni dolžnosti. Kot predhodno že izpostavljeno, pa je z dokončno odločbo z dne 28. 10. 2021 med drugim izrecno tudi, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi zatrjevane popolne nezmožnosti za delo odločeno pri območni enoti zavoda s posebno odločbo.

9. Ker je glede na razpoložljive listine iz upravnega spisa izpodbojna tožba zoper drugostopenjski posamični upravni akt vložena pravočasna, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje, saj ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa v okoliščinah konkretnega primera ni dopustno.

Zgolj zaradi 2. točke izreka drugostopenjske odločbe, s katero je izrečeno, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo odločeno s posebno odločbo, ki dejansko še ni bila izdana, ni mogoče zaključiti, da bi bila tožba vložena preuranjeno, da bi morala tožnica s sodnim varstvom počakati na odločitev tožene stranke glede popolne nezmožnosti za delo in šele ob negativni odločitvi do vdovske pokojnine pričeti sodno socialni spor. Nepravilen je tudi zaključek, da tožnica za predmetni sodni socialni spor nima pravnega interesa, ker o pravici do vdovske pokojnine iz naslova popolne nezmožnosti za delo še ni bilo odločeno s končno odločbo.

10. Četudi o pravici do vdovske pokojnine zaradi zatrjevane popolne nezmožnosti za delo v predsodnem postopku še ni bilo odločeno in v tem obsegu dejansko ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje, izpodbojne tožbe zoper odločbo z dne 28. 10. 2021 v delu, ki se nanaša na zavržen predlog za obnovo predsodnega upravnega postopka ni mogoče zakonito zavreči. V sodni praksi je bilo že večkrat opozorjeno na 157. člen Ustave RS5 (Ustava) po katerem o zakonitosti dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Za pravice iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je sodno varstvo zagotovljeno v sodno socialnem sporu na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1). Po 1. odstavku 63. člena ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku. Spor ni dopusten le, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper odločbo te ni vložila, ali jo je vložila prepozno. Glede na 72. člen ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Citirane določbe ZDSS-1 je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti le v skladu z Ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte. Pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe se domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno, niti ni dopustno ugotavljati. Zaradi navedenega tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo ob neizkazani pravni koristi mogoče zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nepravilno postopalo prvostopenjsko sodišče. 11. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi z dne 10. 3. 2022 (list. št. 18-21) ugoditi, sklep o zavrženi tožbi z dne 1. 3. 2020 na temelju 3. odst. 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Ker je podana procesna predpostavka za presojo pravilnosti in zakonitosti 1. odst. dokončne odločbe z dne 28. 10. 2021 v zvezi s prvostopenjskim sklepom z dne 15. 3. 2021 o zavrženi zahtevi za obnovo postopka zaradi ponovnega priznanja vdovske pokojnine, bo sodišče v ponovljenem sojenju posamičnega upravnega akta v tem obsegu presodilo meritorno. Torej po vsebini. O tožbi v delu, ki se nanaša vdovsko pokojnino na temelju zatrjevane popolne nezmožnosti za delo bo ponovno upoštevalo, da o tem v predsodnem postopku še ni bilo odločano, kar dejansko kaže na neobstoj procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tem delu tožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Tožnica je bila skupaj z otroci po dne 4. 2. 1995 umrlem zakoncu uživalka družinske pokojnine do 31. 8. 2009, ko ji je pravica po odločbi z dne 4. 2. 2010 prenehala, ker ni izpolnila pogoja starosti za nadaljnje uživanje pokojnine. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 33/1991. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.