Jedro

Glede na to, da mesečni povprečni dohodek na člana družine za približno 240,00 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnika nista upravičena niti do delne oprostitve plačila takse, pač pa do njenega obročnega plačila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I in II izreka spremeni tako, da se tožnikoma dovoli obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 1.932,00 EUR tako, da sta takso dolžna plačati v desetih mesečnih obrokih po 193,20 EUR.

Tožnika sta dolžna prvi obrok takse plačati v roku 15 dni od dneva prejema plačilnega naloga, naslednje obroke pa vsakega 15. dne v naslednjih devetih mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem bosta prejela plačilni nalog za prvi obrok. Neplačane obroke bo sodišče prisilno izterjalo.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog tožnikov za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrnilo (točki I in II izreka).

2. Tožnika takšno odločitev izpodbijata s pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da predlogu za taksno oprostitev ugodi v celoti oziroma delno ter dovoli tudi odloženo oziroma obročno plačilo sodne takse.

Menita, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da imata tožnika dva otroka. Spregledalo je hčerko P., rojeno ..., ki je mladoletna in sta jo dolžna preživljati. Navedla sta jo tudi v izjavi o premoženjskem stanju. Družini bi ob plačilu sodne takse ostalo za preživljanje 1.987,95 EUR oziroma 397,59 EUR na družinskega člana. Sredstev pri D. nimata, saj sta jih porabila za odplačilo anuitet. Ob odločanju bi sodišče prve stopnje lahko dovolilo bodisi odlog in (ali) obročno plačilo takse. Odločitev odstopa od sodne prakse drugih sodišč. Prilagata več takšnih odločb. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, podlago za odločanje v tem postopku predstavlja 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in s to določbo povezana odločba Ustavnega sodišča št. U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. V njej je Ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki sodišču ni dajal možnosti, da stranko oprosti plačila takse v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči, v neskladju z Ustavo. Odločilo je, da do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ga je sodna praksa (že) ustrezno napolnila.

5. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS(1), ki ji sledi tudi sodna praksa višjih sodišč(2), presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2015 dalje znaša 270,82 EUR. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja.

6. ZBPP tako v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (minimalni dohodek).

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša skupni dohodek obeh tožnikov 3.919,95 EUR. Da bi lahko ugotovili lastni dohodek družine, je ta znesek treba deliti s številom članov družine, ki se s tem dohodkom preživlja. Pritožnika v zvezi s tem utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da imata preživninsko obveznost ne le do sina A. in hčere K., ampak tudi do hčere P. (rojene ...). Skupni dohodek tožnikov je torej namenjen preživljanju petih oseb in zato povprečni mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) znaša 783,99 EUR. To pa je znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, saj ta znaša 541,64 EUR. Tožnika tako ne izpolnjujeta pogojev za popolno oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrnilo.

8. Glede na to, da mesečni povprečni dohodek na člana družine za približno 240,00 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, po presoji pritožbenega sodišča tožnika nista upravičena niti do delne oprostitve plačila takse, pač pa do njenega obročnega plačila. Upoštevajoč ugotovljeno premoženjsko stanje, predvsem mesečne dohodke družine, bosta tožnika, ne da bi s tem ogrozila lastno preživljanje oziroma preživljanje svoje družine, zmogla plačati celo takso, a v desetih mesečnih obrokih po 193,20 EUR.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v točki I in II izreka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1 spremenilo tako, da je tožnikoma taksno obveznost dovolilo plačati obročno na način kot to izhaja iz izreka sklepa. V preostalem (glede predloga za popolno oprostitev) je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

Op. št. (1): Primerjaj sklep I Up 355/2013, I Up 213/2013 in druge Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL II Ip 5063/2013, VSM I Cp 157/2014, VSL II Cp 797/2014, VSL II Cp 1776/2014, VSL 797/2014, VSM I Cp 687/2015, VSL ICp 1207/2015 in druge