Jedro

Zakon samo pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom predvideva možnost vnaprejšnje hospitalizacije, torej preden je izpeljan postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona s tem, da sodišče v takih primerih (glej 53. člen) izpelje še posebej hiter postopek in ugotovi tudi obstoj posebnih dodatnih pogojev.

Izrek

Pritožbi se ugodi , sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Radovljici odločilo, da se M. T. zadrži na zdravljenju na zaprtem oddelku do 3.9.2009. Zoper sklep se brez navedbe razlogov pritožuje udeleženka M. T. in predlaga, da se njeni pritožbi ugodi. Opozarja na napake v mnenju, napake pri zdravljenju, sprašuje se tudi, kako je mogoče, da je sklep, ki ga je sodišče izdalo 3.8.2009, prejela šele 5.8.2009. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu z 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene 2. odst. 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je, ko je odločalo o pridržanju M. T., kot materialno pravno podlago uporabilo določila Zakona o nepravdnem postopku, in sicer 70 do 81. člen tega zakona. Na podlagi pravilno izvedenega postopka je ugotovilo (in teh ugotovitev pritožnica ne izpodbija), da je pri nasprotni udeleženki izkazana duševna motnja, in sicer shizo-afektivna psihoza in da v posledici le te prihaja do ogrožanja njenega življenja in do povzročanja hude škode sebi. Zaradi bolezni se je nasprotna udeleženka namreč fizično izčrpavala in odkrito odklanjala zdravljenje. Ugotovilo je nadalje, da obstaja tudi nevarnost nepredvidljivega reagiranja, saj je v bolnici že udarila tehnika. Ker je izvedenec ocenil, da je zdravljenje na zaprtem oddelku nujno, je zato odločilo, da se nasprotna udeleženka pridrži. Pritožbeno sicer sodišče nima pomislekov v pravilnost takšnih ugotovitev, ki jih pritožnica poleg tega niti ne izpodbija in posledično v odločitev sodišča, ki je bila sprejeta na podlagi zgoraj navedenih določil ZNP, vendar pa je bilo sklep kljub temu potrebno razveljaviti. 12. 8. 2009 se je namreč pričel uporabljati Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr, Ur. l. RS, št. 77/2008), ki v 112. členu določa, da se postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona. Ker prehodna določba za primere, ko se je postopek na prvi stopnji sicer zaključil, je pa vložena pritožba (torej za pritožbeni postopek), ne določa izjeme, je v konkretnem primeru potrebno pri preizkusu, kar vključuje tudi preizkus pravilne uporabe materialnega prava, uporabiti že novi ZDZdr.

Nova ureditev na področju zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja prinaša bistvene spremembe, ki se nanašajo tako na pravice oseb, ki se obravnavajo, kot na postopke in vrste zdravljenja. Tako zakon samo pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom predvideva možnost vnaprejšnje hospitalizacije, torej preden je izpeljan postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona s tem, da sodišče v takih primerih (glej 53. člen) izpelje še posebej hiter postopek in ugotovi tudi obstoj posebnih dodatnih pogojev. Ta možnost je predvidena tudi za primer, da je bolnik svoje soglasje sicer ob začetku zdravljenja dal, pa ga je kasneje umaknil, če zdravnik oceni, da so pri taki osebi podani razlogi iz 53. člena (glej 38. člen ZDZdr). Za druge oblike zdravljenja (sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, nadzorovana obravnava), pa takšne možnosti ni. Tako mora biti oseba, ki je sprva sicer privolila v sprejem v varovani oddelek, pa to svojo privolitev kasneje prekliče, takoj odpuščena s tem, da se nato, če je to potrebno, izpelje postopek za sprejem te osebe v varovani oddelek brez privolitve, ki ga zakon predpisuje. Zakon prinaša novost tudi v pogledu zastopanja (pravica do zastopnika, pravica do izbire odvetnika). V posledici zakonskih sprememb, ki posledično pomenijo napačno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je bilo potrebno pritožbi na podlagi 355. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP ugoditi, sklep razveljaviti in vrniti v ponovno odločanje.

Pritožbeno sodišče se glede na to do pritožbenih navedb pritožnice ni še posebej opredeljevalo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odločiti na podlagi nove zakonske ureditve in pri tem pred nadaljevanjem postopka ugotoviti, kakšna vrsta zdravljenja se glede nasprotne udeleženke po novi zakonski ureditvi sploh predlaga, saj je nasprotna udeleženka, kot je že bilo pojasnjeno, lahko pridržana brez privolitve in pred odločitvijo sodišča po rednem postopku, samo v nujnih primerih in v primeru zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom ter pod posebnimi dodatnimi pogoji.

V vseh ostalih primerih za pridržanje nasprotne udeleženke brez njene privolitve in pred izdajo sklepa sodišča namreč ni nobene zakonske podlage. Sodišče bo moralo upoštevati tudi vse ostale določbe novega zakona, ki se nanašajo na pravice udeleženke, predvsem na možnost, da si izbere odvetnika po svoji izbiri.