Jedro

Določitev projektnih pogojev ima po določbi 50. člena ZGO-1 v razmerju do gradbenega dovoljenja pravno naravo akcesornega akta. Tožnik, ki je na podlagi izpodbijanih projektnih pogojev že pridobil gradbeno dovoljenje, ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje projektnih pogojev v tem upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je pri tem sodišču vložil tožbo za presojo zakonitosti postopka ter uporabe stvarnega in materialnega prava v zvezi s projektnimi pogoji št. 266-0327-2005 z dne 8. 7. 2005, ki jih je izdala Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije na zahtevo projektanta A., d.o.o., (ki je zastopal tožnika kot investitorja) za gradnjo „nastanitveno kmetijo-prenočišča“ na zemljišču parc. št. 3044, k.o. .... Gradnja je bila predvidena na zemljišču, ki leži ob opuščeni železniški progi Lendava – Dolga vas – državna meja z Republiko Madžarsko. Dne 3. 9. 2007 pa je projektant vložil vlogo za pridobitev spremenjenih projektnih pogojev in spremenjenega soglasja k graditvi objekta, ker bi se naj najbližji del objekta približal opuščeni trasi železniške proge na 1,5 m namesto prvotnih 4 m. Zaradi spremembe projektnih pogojev se je tožnik večkrat obrnil na holding Slovenskih železnic, kjer pa je bil birokratsko odslovljen. Zakon o varnosti v železniškem prometu opredeljuje železniško območje kot zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas, gradbeno parcelo ter površino, na kateri poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov in blaga. Ker na območju, ki je v lasti Slovenskih železnic, že več kot 50 let ne poteka nobena dejavnost, povezana s prevozom potnikov in blaga, upravljavec nima pravne osnove za izdajo soglasja za neobstoječo progo. Meni, da so Slovenske železnice napačno ugotovile in presodile dejansko stanje, saj bližina objekta ne bo vplivala na gradnjo in postavitev železniške povezave z Republiko Madžarsko, ker je jasno, da trasa načrtovane povezave ne bo potekala po obstoječi, opuščeni trasi proge. Predlaga, da sodišče odloči o zakonitosti uporabe stvarnega in materialnega prava ter upravljavca izloči kot soglasodajalca, kakor tudi da projektne pogoje št. 266-0327-2005 z dne 8. 7. 2005 označi kot brezpredmetne.

Iz projektnih pogojev z dne 8. 7. 2005 je razvidno, do so bili z njimi določeni pogoji za gradnjo nastanitvene kmetije – prenočišča na parc. št. 3044, k.o. ... po predloženi idejni zasnovi št. ..., ki jo je izdelal A., d.o.o. Med drugim je bilo v pogojih izrecno določeno, da mora biti objekt oddaljen najmanj 4,00 m od parcelne meje, ki je v lasti javne železniške infrastrukture.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka spornega objekta ni zgradila skladno z gradbenim dovoljenjem, št. 351-253/2005-11 (0205) z dne 11. 1. 2006 in njenim soglasjem št. 266-0327-2005 z dne 10. 11. 2005. Sporni objekt je torej zgrajen kot črna gradnja, za legalizacijo katere bi tožnik potreboval spremenjene projektne pogoje in spremenjeno soglasje k zgrajenemu objektu. V skladu z določbami Zakona o železniškem prometu (ZZeIP) so Slovenske železnice upravljavec javne železniške infrastrukture, zato so pooblaščene za izdajo soglasja za posege v progovnem in varovalnem progovnem pasu v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa (ZVZelP). Podrobnejše določbe o tem ima Pravilnik o pogojih za graditev objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določbah (ZZeIP) je progovni pas prostor razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oz. 8 m zunaj naselja, varovalni progovni pas pa je 200 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu. Sporni objekt je že zgrajen in je v območju varovalnega progovnega pasu. Po Pravilniku pa je objekte in naprave visoke do 15 m dovoljeno graditi v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti 12 m. ZVZelP dopušča tudi izjeme oz. dopušča gradnjo na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se ugotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj opredeljeno soglasja upravljavca. Slovenske železnice so že v dopisu z dne 23. 10. 2007 tožniku sporočile odločitev v zvezi z njegovo vlogo z dne 3. 9. 2007, da ne morejo podati soglasja za odstopanje od predpisanih pogojev, in razloge za takšno odločitev. Nezakonita pa je tudi zahteva, da se Slovenske železnice izločijo iz postopka kot soglasodajalec. Slovenske železnice so po 27. c členu ZZelP upravljavec javne železniške infrastrukture in s tem tudi pristojne za izdajanje soglasij, saj jim je bilo z navedenim zakonom podeljeno javno pooblastilo za izdajanje projektnih pogojev in soglasij za posege v varovalnem progovnem pasu železniških prog. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija projektne pogoje, ki jih je 8. 7. 2005 določila Javna agencija za železniški promet RS za gradnjo nastanitvene kmetije – prenočišča, katere investitor je tožnik.

V skladu z gradbeno zakonodajo mora v določenih primerih investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnega soglasodajalca. V časovno relevantnem obdobju je pridobivanje projektnih pogojev in soglasij določal Zakon o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/2004 – UPB1, ZGO-1). V skladu s tedaj veljavno določbo 50. člena navedenega zakona je bil dolžan investitor oz. projektant pred začetkom projektiranja pristojne soglasodajalce pozvati, da določijo projektne pogoje ter po tem, ko je projektna dokumentacija izdelana, soglasodajalce pozvati, da dajo k njej tudi soglasje. Zahtevi za določitev projektnih pogojev je morala biti priložena idejna zasnova, zahtevi za izdajo soglasja pa tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglasja. Soglasodajalec je moral določiti projektne pogoje najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva. Če v navedenem roku ni določil projektnih pogojev, se je štelo, da pogojev za nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. Kolikor pa zavrne določitev projektnih pogojev, mora o tem odločiti z odločbo.

Določitev projektnih pogojev je imela po določbi 50. člena ZGO-1 v razmerju do gradbenega dovoljenja pravno naravo akcesornega akta. Le v primeru zavrnitve določitve projektnih pogojev je moral soglasodajalec o tem odločiti z odločbo, zoper katero je imel investitor pravico vložiti samostojno pritožbo na pristojno ministrstvo. To pomeni, da bi bilo mogoče le negativno odločbo obravnavati kot samostojen predmet upravnega spora. V obravnavanem primeru pa je Javna agencija za železniški promet na zahtevo tožnika (oz. projektanta) določila projektne pogoje k obravnavani gradnji, kasneje je k projektu izdala soglasje, upravni organ pa je na tožnikovo zahtevo tudi izdal gradbeno dovoljenje. Iz navedenega tako sledi, da je bilo tožnikovi vlogi v celoti ugodeno.

V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Bistveni pogoj za tožbo v upravnem sporu je torej izkazan pravni interes. To pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča potrebna, ker drugače njegove pravice oziroma pravni interes ne bo zavarovan. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Ker je tožnik v obravnavanem primeru na podlagi izpodbijanih projektnih pogojev pridobil gradbeno dovoljenje, ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje projektnih pogojev z dne 8. 7. 2005 v tem upravnem sporu. Sprememba gradbenega dovoljenja (za kar si po navedbah tožene stranke očitno prizadeva tožnik, ker je sporni objekt zgradil v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektnimi pogoji z dne 8. 7. 2005) in v tej zvezi sprememba projektni pogojev pa je stvar drugega postopka.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).