Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva, ker v njej ni navedena nobena okoliščina oziroma vsebinska utemeljitev upoštevana pri ocenjevanju, niti taka utemeljitev v okviru postavljenih kriterijev ni navedena v končnem predlogu strokovne komisije

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kulturo, št. 1100-13/2015 z dne 17. 9. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice za sofinanciranje študija na Akademiji likovnih umetnosti Dunaj (1. točka izreka) in v 2. točki izreka ugotovila, da stroški postopka niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je prijaviteljica podala vlogo na Javni razpis za financiranje štipendij za podiplomski študij in izpopolnjevanje s pričetkom v šolskem letu 2015/2016 za ustvarjalca in poustvarjalce na področju umetnosti, za nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati ter nekatere poklice na področju kulturne dediščine in kulturnega menedžmenta v nadaljevanju razpis, oznaka JPR-ŠTIP-2015). Vloga je bila pravočasna in popolna in je izpolnjevala vse razpisne pogoje navedene v 4. točki razpisnega besedila.

2. Vlogo je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (v nadaljevanju Pravilnik) obravnavala strokovna komisija za področje: arhitekture, oblikovanja in fotografije in v fazi strokovne presoje in ocenjevanje vloge upoštevala kriterije navedene v 5. točki razpisnega besedila. Vloga tožnice za podiplomski magistrski študij je prejela 61 točk (3+4+12+15+10+10=61) in bila ocenjena z opisno oceno: ne bo prejemal štipendije.

3. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe mogoče razbrati, da je strokovna komisija upoštevala le 6 od 7 kriterijev ter pri tem napravila računsko napako pri seštevku upoštevanih kriterijev. Tako iz podane ocene ni mogoče razbrati, koliko točk je tožnica pridobila za posamezen kriterij oziroma kateri kriterij je bil upoštevan. Odločba v tem delu nima obrazložitve posameznega kriterija, ne vsebuje podatka koliko podeljenih točk pripada posameznemu kriteriju, nima razloga za kaj je kriterij izpuščen, zato take odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Prav tako tožeči stranki niso poznani razponi znotraj posameznega kriterija in očitno je, da je strokovna presoja prepuščena vsakemu ocenjevalcu, ki lahko odloča po subjektivni presoji. Ne glede na to tožeča stranka v tožbi obširno pojasnjuje, zakaj bi ji moralo biti pri posameznem kriteriju dodeljeno drugačno število točk. Obširno utemeljitev navaja tako pri posameznih splošnih kriterijih, kot pri prednostnih kriterijih in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Predlaga tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

4. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem je povzela obrazložitev izpodbijane odločitve ter v obliki razpredelnice navedla število doseženih točk pri vsakem kriteriju. Pojasnila je tudi, da je pri zajemu podatkov prišlo do administrativne napake pri prenosu zapisa točk v odločbo, zato je tožena stranka s sklepom o popravi pomote z dne 24. 11. 2015 to napako popravila in popravila tudi nepravilen zapis tožničinega naslova. Zavrnila je ugovor možnosti subjektivnega ocenjevanja, saj je odločitev oprta na mnenje celotne komisije, ki je sprejeto soglasno oziroma z večinskim mnenjem, kar subjektivnost ocenjevanja izključuje. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. ZUJIK ureja ocenjevanje in vrednotenje vlog v 119. členu, ki v drugem odstavku nalaga strokovni komisiji, da razvrsti kulturne programe oziroma projekte glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje, kot so bili določeni v objavi razpisa. V skladu s tretjim odstavkom istega člena mora strokovna komisija o tej razvrstitvi pripraviti poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma projektov in predlog, kateri kulturni programi, ki so predmet ocenjevanja ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Podobno določa tretji odstavek 11. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer da mora strokovna komisija oceniti programe ali projekte glede na v razpisu objavljene kriterije in zahteve ter v skladu z določbo 12. člena istega Pravilnika sestaviti poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, ki mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. pripraviti poročilo. Na podlagi poročila strokovne komisije in po izvedbi postopka obveščanja stranke (13. člen Pravilnika) komisija izdela končni predlog, ki med drugim na podlagi 3. alinee drugega odstavka 14. člena vsebuje tudi strokovno oceno (število doseženih točk z vsebinsko utemeljitvijo ocene glede na v pozivu ali razpisu določen namen in cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi poziva ali razpisa).

7. Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe. Glede na to, da se po prvem odstavku 100. člena ZUJIK za vprašanja postopkov javnega razpisa, ki v tem zakonu niso drugače urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP ). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi.

8. Obrazložitev izpodbijane odločbe je po presoji sodišča pomanjkljiva, ker v njej ni navedena nobena okoliščina oziroma vsebinska utemeljitev upoštevana pri ocenjevanju, niti taka utemeljitev v okviru postavljenih kriterijev ni navedena v končnem predlogu strokovne komisije (24. 8. 2015 do 10. 9. 2015). Iz zapisnika namreč izhaja povzetek tožničine izjave ter ugotovitev strokovne komisije, da je preverila vlogo in ugotovila, da ravnanje komisije ni bilo nekorektno. Navedla je tudi, da je preverila točkovanje in s pomočjo primerjalne metode ugotovila, da je možna korekcija posameznih postavk točkovanja, zato da tožnici sporoči, da so bile njene pripombe upoštevane, vendar kriterijev ne more znižati. Na podlagi tako izvedenega točkovanja, je bilo tožnici dodeljeno skupno 61 točk (3+4+12+7+15-10+10).

9. Po presoji sodišča na navedeni način obrazložena vsebinska utemeljitev ocene, oziroma odsotnost vsebinske utemeljitve ocene, ni skladna z določbo 3 alineje drugega odstavka 14. člena Pravilnika, v povezavi z določbo tretjega odstavka 119. člena ZUJIK, zato taka obrazložitev onemogoča preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja.

10. Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. člena drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v povezavi z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Slednja določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR.

12. Ker je bila odločitev sprejeta na seji, tožnice pa v zadevi ni zastopal odvetnik, je sodišče tožničinemu zahtevku za povrnitev stroškov postopka ugodilo in ji priznalo stroške v višini 15 EUR.