- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1779/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.1779.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovoljenost vpisa etažne lastnineSodna praksa obravnava vprašanje, ali sprememba Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) lahko vpliva na dovoljenost vpisa, ki je bil pred tem dovoljen.
- Utemeljenost predloga za vpis etažne lastnineSodna praksa se ukvarja z vprašanjem, ali sta predlagatelja pravilno priložila vse potrebne listine za vpis etažne lastnine, vključno z etažnim načrtom.
- Zahteve za vpis etažne lastnineObravnava se, katere listine so potrebne za vpis etažne lastnine po takrat veljavnih predpisih.
- Zavrnitev vpisa zaradi pomanjkljivosti dokumentacijeSodna praksa se osredotoča na zavrnitev vpisa zaradi nepredložitve potrebnih listin, kar je v nasprotju z zahtevami ZPPLPS.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sprememba ZZK ne more imeti za posledico tega, da bi prej dovoljeni vpisi postali nedovoljeni. Dovoljenost vpisa je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Takrat je vpis etažne lastnine urejal ZPPLPS.
Da bi bil predlog za vpis etažne lastnine utemeljen, bi morala predlagatelja izdelati etažni načrt in priložiti ostale listine, ki se za vpis zahtevajo.
Izrek
1. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.
2. Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo lastninske pravice na enosobnem stanovanju št. 1 v pritličju desno (45/c), vl. št. 196, k.o. X, v korist predlagatelja, in na dvosobnem stanovanju s kabinetom št. 2 v visokem pritličju (45/b), vl. št. 196, k.o. X, v korist predlagatelja do 36/100 in v korist predlagateljice do 64/100. Zavrnilo je predlog za vpis poočitbe razdelitve stanovanja 45/b, ker predlagatelja nista predložila za to potrebnih listin. Zavrnilo je tudi predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice na stanovanjih 45b in 45c, ker iz zemljiškoknjižnega izpiska zanje izhaja, da je vpis izbrisa zastavne pravice že bil opravljen.
Predlagatelja sta vložila pritožbo zoper sklep, v kateri sta navedla, da iz razpoložljivih zemljiškoknjižnih izpiskov ni razvidno, da je izbris zastavne pravice, izbris prepovedi odtujitve in obremenitve ter izbris zaznambe izvršljivosti že bil opravljen. Nadalje navajata, da sta zemljiškoknjižni predlog vložila leta 2002, po takrat veljavni zakonodaji pa je vknjižba poočitbe razdelitve na podlagi listin, ki sta jih predložila, mogoča. Nepremičnina 45b je bila v času predloga za vpis vpisana kot samostojna enota, razdelitev pa ne takrat in ne sedaj ne posega v pravice ostalih solastnikov večstanovanjske hiše, ker so bile vse zaključene enote vpisane kot samostojni deli nepremičnine. Neažurno vodenje zemljiške knjige ne more iti v škodo predlagateljev, ki sta vložila zemljiškoknjižni predlog skladno s takrat veljavnimi zakoni.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbene navedbe, da izbris zastavne pravice, izbris prepovedi odtujitve in obremenitve ter izbris zaznambe izvršljivosti še ni bil opravljen, ne držijo. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za vložek št. 196 k.o. X izhaja, da je ta vpis pri stanovanjih 45b in 45c že bil opravljen in da nobeno od stanovanj ni več obremenjeno. Sodišče prve stopnje je torej s tem, da je predlagani vpis zavrnilo, ravnalo pravilno.
Pritožnika utemeljeno navajata, da sama sprememba Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) ne more imeti za posledico tega, da bi prej dovoljeni vpisi postali nedovoljeni. Dovoljenost vpisa, ki ga zahtevata, je potrebno presojati po predpisih, ki so veljali v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Takrat je vpis etažne lastnine urejal Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS). Ta zakon je v 4. odstavku 5. člena določal, da je predlagatelj vpisa etažne lastnine dolžan priložiti svojemu predlogu: - potrdilo geodetske uprave o določitvi identifikacijske številke stavbe in o določitvi identifikacijske številke ter površine posameznega dela; - listine, ki so potrebne za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe;- pogodbo ali odločbo, s katero so med imetniki pravic na posameznih delih stavb določeni solastniški deleži na skupnih prostorih, delih in objektih stavbe.
Poleg tega 1. odstavek 4. člena ZPPLPS določa, da je za vpis posameznega dela stavbe v zemljiško knjigo potrebno izdelati etažni načrt. Pritožnika sta svojemu predlogu za vpis etažne lastnine poleg listin, ki so potrebne za vpis lastninske pravice, priložila le Pogodbo o razdelitvi solastniškega deleža stanovanja št. 2 na ... v Ljubljani. Da bi njun predlog za vpis etažne lastnine bil utemeljen, bi morala izdelati etažni načrt in priložiti ostale listine, ki se za vpis zahtevajo. Pritožnika torej neutemeljeno navajata, da je po predpisih, ki so veljali ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, njun predlog utemeljen, saj le-ta, nasprotno, ni bil utemeljen. Sodišče prve stopnje je s tem, da je zavrnilo predlog za vpis etažne lastnine, ravnalo pravilno.
Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodišča, zato je skladno z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.