Jedro

V nepravdnem postopku je vprašanje udeležbe urejeno še manj togo. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZNP-1 lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 22. člena ZNP-1 mora sodišče obvestiti o postopku osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V luči zgoraj opisanega bi moralo sodišče prve stopnje (namesto formalne presoje po drugem odstavku 190. člena ZPP) presoditi, ali gre pri novi predlagateljici oziroma predlagateljici udeležbe za osebo, ki je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njen pravni interes, ter o tem odločiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ne dovoli spremembe predlagatelja.

2. Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje nova predlagateljica oz. predlagateljica udeležbe. Navaja, da je sodišče predlog narobe razumelo, opozarja, da je materialna udeleženka in ima zato pravni interes sodelovati v postopku. Sodišče bi jo k temu moralo celo pozvati. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 1676/2020. 3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da od februarja 2020 teče postopek ureditve meje predlagatelja A. A. zoper nasprotno udeleženko. Postavljen je bil že izvedenec in opravljen narok na kraju samem. Tik pred slednjim je pooblaščenka predlagatelja sodišču poslala vlogo z naslovom „Sprememba predlagatelja in prijava pooblastila“, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 1. 7. 2021 (list. št. 35 v spisu). Kot predlagatelja je v vlogi navedla tako prvotnega predlagatelja kot novo predlagateljico oz. predlagateljico udeležbe B. B. V vlogi je predlog: „da sodišče postopek nadalje vodi s predlagateljico B. B.“. Na naroku 3. 9. 2021 je pooblaščenka predlagatelja in nove predlagateljice oz. predlagateljice udeležbe navedla, da predlog prvotnega predlagatelja umika (zapisnik na list. št. 25 v spisu), nasprotna udeleženka pa umiku ni nasprotovala.1

6. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pojasnilom sodišča prve stopnje, da Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) ne ureja subjektivne spremembe predloga, kar terja uporabo 2. odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), a ob tem opozarja, da se v skladu z 42. členom ZNP-1 v nepravdnem postopku določbe ZPP uporabljajo subsidiarno in smiselno. Smiselna uporaba najprej terja razumevanje smisla same določbe 190. člena ZPP – pri vstopu pridobitelja pravice v pravdo namesto prvotnega tožnika, gre za dve procesni dejanji: najprej, za umik tožbe prvotnega tožnika (in to, kot tudi sicer umik2, terja soglasje toženca), nato pa še vstop novega tožnika. Slednji je v skladu z 2. odstavkom 191. člena ZPP dopusten do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 191. člena ZPP.

7. V nepravdnem postopku pa je vprašanje udeležbe urejeno še manj togo. V skladu s 1. odstavkom 22. člena ZNP-1 lahko tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. V skladu z 2. odstavkom 22. člena ZNP-1 mora sodišče obvestiti o postopku osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 8. V luči zgoraj opisanega, bi moralo sodišče prve stopnje (namesto formalne presoje po 2. odstavku 190. člena ZPP) presoditi, ali gre pri novi predlagateljici oz. predlagateljici udeležbe za osebo, ki je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njen pravni interes ter o tem odločiti. Ničesar od tega sodišče prve stopnje ni naredilo. Višje sodišče je zato pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje, da bo navedbe nove predlagateljice oz. predlagateljice udeležbe vsebinsko obravnavalo in o njenem predlogu vsebinsko odločilo. Le glede vprašanja prenehanja procesne vloge prvotnega predlagatelja3 je lahko pravno pomembno, ali nasprotna udeleženka s tem soglaša; pri tem pa sodišče prve stopnje ne sme spregledati procesnih dejanj strank na naroku 3. 9. 2021. 1 Kar je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo. Zato višje sodišče opozarja, da je umik neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki učinkuje takoj, ko se z izjavo o umiku seznani sodišče, ob pogoju, da nasprotnik v petnajstih dneh od tedaj, ko je bil obveščen o umiku, ne izjavi, da umiku nasprotuje. Sklep sodišča o umiku je zgolj deklaratorne narave. 2 Prim. 188. člen ZPP. 3 Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o tem sicer ni predmet pravnega interesa pritožnice; ker pa gre za povezani vprašanji (sploh glede na vsebino izpodbijane odločitve), se pritožbeno sodišče kratko opredeljuje tudi do tega vprašanja.