Jedro

V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnino. Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino - 1/2 dvosobnega stanovanja št. 8 v stanovanjski hiši ... v ..., v 2. nadstropju, vhod 1, ki obsega 57,95 m2, v lasti dolžnice domaknilo najboljšemu ponudniku V... družba d.d., ... cesta 64. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje dolžnica. V pritožbi navaja, da je že pred dražbo z vlogo sporočila, da ni lastnica 1/2 stanovanja, katerega prodajo je predlagal upnik, saj je iz overjene darilne pogodbe z dne 4.11.1999 (priloga B1 v spisu) razvidno, da je postala lastnica 1/2 stanovanja njena mladoletna hči. Sodišče je kršilo zakon, ko je izpeljalo dražbo in dovolilo prodajo 1/2 stanovanja, s čimer je nedopustno poseglo v pravice mladoletne dolžničine hčerke, pred tem pa je ni niti po skrbniku povabilo v postopek, niti ni obvestilo centra za socialno delo. Sodišče bi moralo glede na opisano prekiniti izvršilni postopek in napotiti stranke na pot pravde za ugotovitev lastninske pravice na 1/2 stanovanja. Sklenitev darilne pogodbe med dolžnico in njeno mladoletno hčerjo ni v škodo upnice, saj je dolžnica zaposlena in bo s 1.1.2001 začela vračati dolg. Pritožnica tudi meni, da izpodbijani sklep ne vsebuje vseh potrebnih sestavin. Sklep se sklicuje na tretji in četrti odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pri tem pa ne vsebuje niti navedbe, da je nepremičnina prodana na javni dražbi, niti koliko ponudnikov je sodelovalo, niti kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, niti ni navedeno kakšna kupnina je bila dosežena. Dolžnica meni, da so manjkajoče sestavine sklepa nujne. Zaradi navedenega predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6. do 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Takšen preizkus pokaže, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena nobena od naštetih bistvenih kršitev določb postopka, materialno pravo pa je bilo uporabljeno pravilno. Pritožbeno sodišče v začetku pojasnjuje, da v pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnica ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnino. Ker je sklep o izvršbi v obravnavani zadevi pravnomočen (od 19.1.1999) se pritožbeno sodišče s trditvami dolžnice, da je 1/2 stanovanja podarila svoji hčeri in zato izvršba na to nepremičnino ni dopustna, ni moglo ukvarjati. Poleg tega dolžničina hči (kot tretja) ugovora v smislu določbe 64. člena ZIZ ni vložila, zato ni bilo nobenega razloga, da bi sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbo 65. člena ZIZ oz. "napotilo stranke na pot pravde za ugotovitev lastninske pravice na 1/2 stanovanja", kar zmotno meni pritožnica. Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ. Vendar dolžnica v pritožbi ne zatrjuje nobenih nepravilnosti v zvezi s samim postopkom javne dražbe; njene pritožbene trditve v zvezi s pomanjkljivostmi izpodbijanega sklepa pa so brezpredmetne. ZIZ namreč ne predpisuje obveznih sestavin sklepa o domiku. Določbe 189. člena ZIZ ali določb 181. do 194. člena ZIZ pa tudi ni mogoče razlagati, kot jih zmotno razlaga pritožnica; torej, da bi moralo sodišče v sklepu o domiku navesti, da je nepremičnina prodana na javni dražbi, koliko ponudnikov je sodelovalo, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in kakšna kupnina je bila dosežena. Vsi omenjeni podatki so razvidni iz sklepov sprejetih na naroku za 1. ustno javno dražbo z dne 27.9.2000 (zapisnik na list. št. 42 in 43 v spisu). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev dražbenega postopka je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.