Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje ni pravilno preverilo podatkov o tem, ali je taksa plačana.
Pritožbama se ugodi ter se oba sklepa razveljavita.
Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.
: Potem ko je 8.12.2009 tožnik vložil tožbo, ga je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom pozvalo, da plača sodno takso za tožbo po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 165,00 EUR. Sodišče prve stopnje je nato ugotovilo, da taksa ni bila plačana in je 26.1.2010 izdalo sklep, da se zaradi tega postopek ustavi.
Zoper sklep se je tožnik pritožil (red. št. 4) in navedel, da je sodno takso plačal na blagajni sodišča 18.12.2009 ob 11.48 uri, zaradi česar je odločitev napačna.
Sodišče prve stopnje mu je nato poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo po tar. št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR (red. št. 5). Nato je ugotovilo, da tudi ta taksa ni bila plačana in je 25.3.2010 (red. št. 6) izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
Tožnik je ponovno vložil pritožbo in navedel, da je bila taksa plačana 5.3.2010 ob 10.39 uri na blagajni sodišča. Sodišče druge stopnje je nato pozvalo Okrajno sodišče v Brežicah, da preveri trditve v obeh pritožbah v zvezi s plačilom sodne takse.
Okrajno sodišče v Brežicah je z dopisom z dne 13.9.2010 višjemu sodišču v Ljubljani sporočilo, da je bilo po ponovni preveritvi plačil pri blagajni sodišča ugotovljeno, da je tožeča stranka 18.12.2009 in 5.3.2010 plačala takso kot zatrjuje in dokazuje s pritožbama. Navedlo je še, da plačila pri blagajni niso razvidna iz UJP- neta, zaradi česar kljub preveritvam pri blagajni in UJP-netu, podatka niso imeli.
Pritožbi zoper oba sklepa sta utemeljeni glede na trditve v obeh pritožbah v zvezi s plačilom sodne takse in glede na poročilo Okrajnega sodišča v Brežicah. Tako je torej treba ugotoviti, da je tožnik plačal tako takso za tožbo po plačilnem nalogu z dne 9.12.2009 v znesku 165,00 EUR, kot tudi takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR po plačilnem nalogu z dne 18.2.2010. Tako torej ni bilo razlogov niti za ugotovitev, da je pritožba umaknjena, kot tudi ne za ustavitev postopka po sklepu z dne 26.1.2010. Določba 3. odst. 105. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, je bila tako napačno uporabljena.
Sodišče druge stopnje je tako obema pritožbama ugodilo in oba sklepa razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo s postopkom nadaljevalo.
Pritožbene stroške mora tožnik kriti sam. V razmerju med tožečo in toženo stranko ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za pravdo po 1. odst. 155. člena ZPP.