Jedro

V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se A. A. (v nadaljevanju: pridržana oseba) zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v X najdlje do 28. 10. 2022. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno laično pritožila pridržana oseba. V pritožbi navaja, da podaja na sklep pripombe, popravke in spremembe. Pritožbene navedbe so povzete v nadaljevanju, skupaj z odgovori nanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju3 (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz pritožbe ni razvidno, da bi pritožnica sami odločitvi nasprotovala, le ne strinja se z določenimi dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Tako npr. bi želela popraviti zapis v 23. vrstici 6. točke obrazložitve, ki se glasi: »Takrat je šla na urgenco v Y, ker ni hotela obremenjevati bivšega partnerja in otrok. Takrat se je strinjala, da je tukaj, sedaj se pa ne strinja, saj ima zdravila.« Popravek, ki ga želi, bi se glasil: »Takrat je šla na UKC Y – urgenco, a se je premislila in šla v UPK X, da bi bila v bližini svojcev. Takrat se je strinjala, da je na UPK X, sedaj je ugotovila, da je tudi tokrat zanjo bolje, da je tu«. Podobno v pritožbi navaja tudi popravke nekaterih drugih vrstic iste točke obrazložitve (31., 43, 52., 53. in 54.), vendar teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati, saj gre za povzetek njene izpovedbe, kot je razvidna iz zapisnika naroka, in ugotovitev izvedenke, ki so prav tako razvidne iz spisa. Pritožnica ne navaja v pritožbi, da bi sodišče napačno povzelo njene izpovedbe iz zapisnika, zato sodišče šteje, da zgolj nasprotuje zapisanemu, česar pa ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku. Kot rečeno, gre namreč le za prepis iz zapisnika oz. izvedeniškega mnenja (ki mu pritožničin odvetnik tudi ni nasprotoval4). Tudi pritožben predlog za popravek oz. spremembe 7., 13., 16., 19., 36., 65., 68. in 76. vrstice 8. točke obrazložitve ne more biti upoštevan. Tudi tu namreč sodišče zgolj povzema ugotovitve izvedeniškega mnenja, ki mu odvetnik pritožnice ni nasprotoval. Enako tudi predlogi za popravke ali spremembe zapisa v 12. in 13. točki obrazložitve predstavljajo pripombe na izvedeniško mnenje, kateremu odvetnik pritožnice v roku ni nasprotoval. Takšne pripombe so zato prepozne in jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.

6. Ker navedene pripombe in predlogi predstavljajo neutemeljene pritožbene navedbe, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus sklepa po uradni dolžnosti.

7. V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic,5 morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr6 ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr.7 Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice.8 Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in natančno obrazložilo obstoj vseh treh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in dodatnega pogoja iz 53. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče celoti pritrjuje z ugotovitvami izvedenke psihiatrične stroke podprtim materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

8. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (7. točka obrazložitve), pa tudi ni našlo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

1 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami. 4 Pridržani osebi je bila omejena pravica do izvajanja dokazov, zato je v dokaznem postopku njene koristi zastopal odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti. 5 Gre za posege v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), v pravico do varstva duševne integritete (45. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). 6 Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa pogoje za prisilno pridržanje: »Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).« 7 53. člena ZDZdr določa, da se ukrep prisilnega pridržanja izreče, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona. 8 Z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava RS dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave RS) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).