Jedro

Revizija v zvezi z vprašanjem dopustnost angažiranja izvedenca cestnoprometne stroke v odškodninski pravdi, če je pred tem že izdelal mnenje v kazenskem postopku zoper povzročitelja škode in soodgovornosti umrle ponesrečenke, se ne dopusti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Stranski intervenient je 7. 2. 2009 ob 18.35 uri na lokalni cesti ... z osebnim avtomobilom, zavarovanim pri toženi zavarovalnici, zbil peško A. A., hčer prve tožnice in sestro druge tožnice. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena zavarovalnica materi plačati 7.500,00 EUR odškodnine, zahtevek za razliko do zneska 15.000,00 EUR in celoten zahtevek pokojničine sestre pa je zavrnilo. Odločilo je, da je tožena stranka objektivno odgovorna za škodo, da pa je hči oziroma sestra tožnic s 50 % prispevala k nastanku škodnega dogodka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbe vseh pravdnih strank in stranskega intervenienta zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Stranski intervenient je vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali je v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopustno v pravdnem postopku, da sodišče postavi in izvede dokaz z izvedencem (konkretno cestnoprometne stroke), ki je že izdelal izvedensko mnenje za potrebe drugega (konkretno kazenskega) postopka in to isto mnenje predstavlja trditve in dokazno podlago tožbe, kljub izrecnemu nasprotovanju in nesprejemanju tega mnenja po nasprotni stranki (v obravnavanem primeru tožene stranke) in intervenienta na njeni strani, ki sta v postopku tudi edina predlagala izvedbo dokaza z izvedencem, v nadaljevanju pa sodišče na mnenje tega izvedenca tudi v celoti opre svojo odločbo. Trdi, da je skladno z ustaljeno sodno prakso takšno mnenje ob nasprotovanju oziroma nesprejemanju s strani nasprotne stranke brez dokazne vrednosti, pač pa predstavlja zgolj del trditvene podlage stranke, ki se nanj sklicuje. Tak je tudi primer v konkretni zadevi. Tožena stranka in stranski intervenient na njeni strani sta kategorično nasprotovala angažiranju oziroma postavitvi istega izvedenca, ki je izdelal izvedensko mnenje že za potrebe kazenskega postopka glede istega historičnega dogodka, je sodišče kljub nasprotovanju obeh navedenih za potrebe pravde postavilo istega izvedenca s povsem isto nalogo. Na ta način je bila nezakonito favorizirana tožeča stranka, ravnanje sodišča pa je bilo arbitrarno. Ni problematično le, da si je izvedenec s tem, ko je izdelal mnenje že za potrebe kazenskega postopka, že ustvaril mnenje o zadevi, pač pa tudi, da tega mnenja, ki ga je kot del trditvene podlage v spis vložila tožeča stranka, nasprotna stranka in intervenient nista sprejeli in sta mu nasprotovali.

4. Dopustitev revizije tožnik predlaga tudi glede pravnega vprašanja, ali je pravilen zaključek o zgolj 50 % soodgovornosti peške, ki v izrazito vinjenem stanju (stopnja alkohola v krvi 2,30 g/kg) v večernem oziroma nočnem času in v neugodnih vremenskih razmerah (megleno vreme, padavine, mokro cestišče) hodi po sredini smernega vozišča ceste izven naselja, kjer je hitrost vožnje omejena na 90 km/h, oblečena v temna oblačila, brez odsevnih teles, pri čemer pa voznik, ki trči v to peško, predhodno, to je ob nastanku kritične prometne situacije, vozi po istem smernem vozišču s hitrostjo, ki je bistveno nižja od predpisane (okoli 50 km/h) in v nadaljevanju trči v to peško oziroma ali peška v opisanih okoliščinah za voznika sploh predstavlja pričakovano oviro. Prepričan je v 70 % ali 80 % soprispevek peške. Sklicuje se na sodbo II Ips 583/2002, v kateri je bilo zavzeto stališče o 70 % soodgovornosti pešca, čeprav je storil manj grobe in manj številne kršitve kot peška v konkretnem primeru. Ni bilo dovolj upoštevano, da je stranski intervenient pri omejitvi na 90 km/h vozil le 52 km/h ter da je peška hodila po sredini njegovega pasu, močno vinjena, temno oblečena in brez odsevnikov ali svetlobnih teles.

5. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona.