Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na območju prejšnjih ljubljanskih občin (novo)ustanovljene občine so postale lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb ter s tem tudi pravne naslednice ustanoviteljskih pravic in pravic upravljanja, med katere sodi tudi imenovanje in razrešitev direktorja. Ker je z ustanovitvijo novih občin nastala skupna lastnina, ki naj bi jo novonastale občine šele razdelile, je začel veljati tudi nov način upravljanja tega skupnega premoženja ter nov (skupen) način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Ustanovitelj javnega holdinga mestnih javnih podjetij ni bilo več mesto Ljubljana, temveč vse njegove pravne naslednice.
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.
Registrsko sodišče je postopek vpisa spremembe zastopnika v sodni register prekinilo do pravnomočne odločitve sodišča po tožbi (udeleženke) na ugotovitev neveljavnosti in nezakonitosti sklepov nadzornega sveta Holdinga mesta Ljubljane. Predlagatelj se je proti navedenemu sklepu pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je nadomestitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa (z vpisom predlagane spremembe zastopnika v sodni register). Pritožba ni utemeljena. Ustanovitelj predlagatelja je bila posebna družbenopolitična skupnost mesto Ljubljana, kot to izhaja iz registrskega vložka št. ... Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ta skupnost pa je prenehala obstajati po Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. l. RS, št. 60/94), na podlagi katerega so bile na območju bivše skupnosti mesta Ljubljane ustanovljene tako udeleženka v tem postopku (Mestna občina Ljubljana) kot tudi druge občine (gl. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.4.1998, opr. št. III Ips 20/98), in sicer Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Dol pri Ljubljani, Občina Horjul, Občina Ig, Občina Medvode, Občina Škofljica, Občina Velike Lašče in Občina Vodice (gl. odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.4.2000, št. U I 306/96, 16.). Novoustanovljene občine (tudi udeleženka v tem postopku) so na podlagi določb Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 in nasl.) ter Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90, ter Ur. l. RS, št. 4/91) postale lastnice premoženja prejšnjih ljubljanskih občin in mesta Ljubljana. Prej enotno premoženje je postalo skupna lastnina novih občin, ki so nastale na območju prejšnjih občin (gl. odločbo Ustavnega sodišča z dne 14.11.1996, št. U I 75/96), saj dogovor o ureditvi medsebojnih pravnih razmerjih med novonastalimi občinami (še) ni bil sklenjen. Tako so novoustanovljene občine postale lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb ter s tem tudi pravne naslednice ustanoviteljskih pravic in pravic upravljanja, ki gredo ustanoviteljem (gl. odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.4.2000, št. U I 306/96, 16.). Med te (ustanoviteljske) pravice pa sodi tudi imenovanje in razrešitev direktorja predlagatelja (gl. 2. odst. 27. čl. Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93)). Tako se pokaže, da je izkazan pravni interes udeleženke v tem postopku na ugotovitvi neveljavnosti in nezakonitosti sklepov nadzornega sveta predlagatelja, zaradi katere je bil postopek vpisa spremembe zastopnika z izpodbijanim sklepom prekinjen (po 2. odst. 33. čl. Zakona o sodnem registru). Ker je z ustanovitvijo novih občin nastala skupna lastnina, ki naj bi jo novonastale občine šele razdelile, je namreč začel veljati tudi nov način upravljanja tega skupnega premoženja ter nov (skupen) način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Ustanovitelj predlagatelja ni več mesto Ljubljana, temveč so to vse njegove pravne naslednice (gl. odločbo Ustavnega sodišča z dne 13.4.2000, št. U I 306/96, 16.). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 39. čl. Zakona o sodnem registru pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju). Sodišče prve stopnje, ki v vsakem postopku oz. sporu sodi neodvisno in samostojno, na podlagi ustave in zakonov (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 4.6.1998, opr. št. III Ips 47/98), in ki načelno formalno ni vezano na druge sodne odločbe (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 27.8.1998, opr. št. III Ips 107/98), namreč ni kršilo 17. čl. Zakona o sodnem registru niti ni zmotno uporabilo materialnega prava. OPOMBA : VS RS sklep III Ips 20/98 US odločba U I 75/96 US odločba U I 306/96