Jedro

Tožnikove psihične težave (posttravmatska stresna motnja in akutni stres) so izključna posledica prometne nesreče, ki jo je tožnik utrpel na delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da je tudi začasne nezmožnosti za delo zaradi psihičnih težav posledica poškodbe pri delu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zahtevku tožnika ugodilo in odločbi toženca št. ... z dne 25. 7. 2011 in št. ... z dne 27. 6. 2011 spremenilo tako, da je tožnik od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Obenem je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku 443,76 EUR v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je imenovani zdravnik dne 27. 6. 2011 izdal odločbo št. ..., s katero je odločil, da je na podlagi predloga imenovanemu zdravniku št. ... z dne 23. 6. 2011, ki ga je za ugotovitev začasne nezmožnosti za tožnika, vložil osebni zdravnik, zavarovanec od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Osebni zdravnik je predlagal podaljšanje bolniškega staleža zaradi diagnoz F43.0 in F43.1 (posttravmatska stresna motnja) in sicer za en mesec. Tudi osebni zdravnik je razlog za podaljšanje bolniškega staleža opredelil bolezen. Bolezensko psihično reagiranje je opredeljeno z diagnozama F43.0 in F43.1 in sodi med bolezenska stanja ter se kot razlog začasne zadržanosti od dela kot bolezensko stanje tudi šifrira. Imenovani zdravnik toženca je sledil predlogu osebnega zdravnika in na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, predvsem pa izvida specialista z dne 14. 6. in 23. 6. 2011 in zapisov v zdravstvenem kartonu do dneva obravnave, odločil, da je tožnik od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Prav tako je odločil, da je tožnik od 23. 7. 2011 dalje zmožen za delo. Sodišče prve stopnje je posttravmatsko stresno motnjo opredelilo kot poškodbo pri delu, kar pa ne odgovarja opredelitvi takšne poškodbe po 63. členu ZPIZ-1. Meni, da je bila prometna nesreča dne 21. 4. 2011 zgolj sprožilni moment za nastalo bolezensko stanje, zato ni mogoča pravna kvalifikacija poškodbe pri delu kot vzroka začasne nezmožnosti za delo. Povzema izpoved predsednice zdravstvene komisije in poudarja, da če tožnik te bolezenske nagnjenosti v sebi ne bi imel, te bolezni zagotovo ne bi mogel razviti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot vzrok začasne nezmožnosti za delo tožnika v obdobju od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 določilo poškodbo pri delu, pri čemer je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je med poškodbe pri delu (prometno nesrečo) kot sprožilnim momentom za nastalo bolezensko stanje in bolezenskim stanjem (po diagnozi F43.0 in F43.1 – posttravmatska stresna motnja) podana neposredna vzročna zveza. Sodišče je na napačno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Posttravmatska stresna motnja, za katero je bila prometna nesreča le povod, ne ustreza zakonski opredelitvi poškodbe pri delu, ampak jo po mednarodni klasifikaciji MKB 10 štejemo za bolezen. Za opredelitev vzroka nekega stanja, oziroma konkretno začasne nezmožnosti za delo, kot poškodbe pri delu, kot jo definira 1. alinea 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, mora biti izpolnjen pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Posttravmatska stresna motnja, ni obolenje, ki je neposredna ali izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela in ne ustreza zakonski opredelitvi poškodbe pri delu.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Predmet presoje sta v tem postopku odločbi toženca št. ... z dne 25. 7. 2011 in št. ... z dne 27. 6. 2011, sporen pa je vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo. Tožnik se ne strinja, da je vzrok začasne nezmožnosti za čas od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 bolezen, ampak vztraja, da je posledica poškodbe pri delu.

Pravna podlaga v sporni zadevi je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) in ZPIZ-1. Po 19. členu ZZVZZ se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Citirana določba glede definicije poškodbe pri delu napotuje na ZPIZ-1, konkretno na določbo 63. člena. Ta določa, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa, ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je oškodovanec zavarovan, poškodba povzročena na način iz prejšnje alinee, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je med strankama nesporno, da je bil dne 21. 4. 2011 tožnik udeležen v prometni nesreči. Od nesreče dalje oziroma od 22. 4. 2011 do 6. 6. 2011 je bil v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu. Od 7. 6. do 21. 6. 2011 mu bolniški stalež ni bil priznan in teče o tem sodni spor. Ponovno pa je bila nezmožnost za delo ugotovljena od 22. 6. do 22. 7. 2011. Za navedeno obdobje je imenovani zdravnik z odločbo z dne 27. 6. 2011 oziroma zdravstvena komisija z odločbo z dne 25. 7. 2011 ugotovil, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo bolezen. Med strankama ni sporno, da se je tožnik v tem obdobju zdravil zaradi diagnoz F43.1 posttravmatska stresna motnja in F43.0 akutni stres.

Zaslišani imenovana zdravnica in predsednica zdravstvene komisije sta izpovedali, da gre pri tej bolezni za bolezensko psihično reakcijo na nek življenje ogrožujoč katastrofičen dogodek. Specialist klinične psihologije je v izvidu 23. 6. 2011 tak katastrofičen dogodek opredelil prometno nesrečo, v kateri je bil tožnik udeležen ter dodatno, da je bil akutni stres tako silovit, da se je po dogodku pojavila anterogradna amnezija. Zaradi katastrofične narave dogodka, se je kmalu po dogodku razvila posttravmatska stresna motnja. Zaslišana I.B. je na podlagi izvidov videla povezavo s prometno nesrečo, priča K.B. pa je jasno izpovedala, da se mora zgoditi nek dogodek, na katerega oseba reagira na bolezenski način.

V izvedenih dokazih in dodatno, ker je tožnik izrecno izpovedal, da pred nesrečo ni imel nobenih bolezni, ne psihičnih in ne fizičnih težav, je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive podlage za zaključek, da so psihične posledice v vzročni zvezi s prometno nesrečo z dne 21. 4. 2011 in da je bolezen izključna posledica prometne nesreče. Tekom postopka (v odgovoru na tožbo) je toženec izrecno navajal, da je očitna povezava teh bolezenskih stanj s prometno nesrečo. Ni pa toženec predložil nobenih dokazov o tem, da bi tožnik že pred omenjeno nesrečo imel kakšne psihične težave niti se nanje ni skliceval in tudi pritožba zgolj navaja, da gre pri tožniku za bolezensko reagiranje, ki je značilno za ljudi, ki so po naravi anksiozni ali imajo že pred sprožilnim momentom kakšno osebnostno spremenjenost. V medicinskem smislu akutni stres in posttravmatska stresna motnja ne sodita med poškodbe, pač pa med bolezni. Vprašanje, ali je vzrok za nastanek takšne bolezni in določenega dejstva (začasne nezmožnosti za delo) poškodba pri delu, pa ni medicinsko, pač pa pravno vprašanje. V konkretnem primeru je glede na izvedene dokaze akutni stres in posttravmatska motnja, posledica enega samega dogodka oziroma gre za obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela (63. člen ZPIZ-1). Dokazana vzročna zveza med nezmožnostjo za delo in dogodkom, je pogoj za priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Glede na to, da je v konkretnem primeru bolezen izključna posledica prometne nesreče, ki se je zgodila na delu, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je začasna nezmožnost za delo od 22. 6. 2011 do 22. 7. 2011 posledica poškodbe pri delu.

Ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, pritožbeni razlogi pa neutemeljeni,je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.