Jedro

Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 2.431,79 EUR, pri čemer je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, in sicer od zneska 563,64 EUR od 31. 12. 2014 dalje, od zneska 473,64 EUR od 31. 12. 2015 dalje, od zneska 1.115,64 EUR od 31. 12. 2016 dalje in od zneska 278,87 EUR od 31. 3. 2017 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo 92,96 EUR mesečno od 1. 4. 2017 do 30. 4. 2018 z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrglo kot prepozno. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče dolžno s sklepom odločiti o v skladu s 119. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podanem predlogu stranke, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ter ali je varovan procesni rok za pritožbo, če sodišče o predlogu za prekinitev postopka ne odloči. V utemeljitvi predloga je navajal, da sodišče o njegovem predlogu za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje nikoli ni odločilo. Če stranka pravočasno predlaga prekinitev postopka, mora sodišče o njenem predlogu odločiti. Šlo je za predlog v zvezi s procesno varnostjo toženca. Toženec je upravičeno menil, da je glede na to, da je v skladu z zakonom takoj zahteval prekinitev postopka, varovan rok za vložitev pritožbe. Neaktivnost sodišča pri odločanju ne more iti v škodo predlagatelja; v takšnem primeru procesni roki zanj ne tečejo. Sodišče bi moralo ravnati v korist stranke, o pravicah katere odloča. Postavljeno vprašanje je pomembno za pravno varnost strank, saj lahko v primeru, da sodišče o predlogu za prekinitev postopka ne odloči, predlagatelj izgubi rok za uveljavljanje sodnega varstva. Pritožbeno sodišče bi moralo upoštevati, da je bil pritožbeni rok zaradi predloga za prekinitev postopka prekinjen in bi pritožbo zoper zamudno sodbo moralo obravnavati kot pravočasno. O tem vprašanju še ni sodne prakse.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen,1 zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 404/2014 z dne 5. 2. 2015, II DoR 486/2012 z dne 28. 2. 2013, II DoR 320/2012 z dne 15. 11. 2012, II DoR 373/2010 z dne 14. 10. 2010 in II DoR 47/2009 z dne 10. 9. 2009.