Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec v primeru vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z osebno vročitvijo v prostorih delodajalca, po tem, ko je delavec odklonil prevzem odpovedi, ravnati v skladu s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na delavčevem delovnem mestu z ustreznim zaznamkom.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec v primeru vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z osebno vročitvijo v prostorih delodajalca, po tem, ko je delavec odklonil prevzem odpovedi, ravnati v skladu s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na delavčevem delovnem mestu z ustreznim zaznamkom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici z dne 27. 11. 2018, odločilo, da je novo ponujena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto dokumentarist informator tožnici prenehala veljati (zaradi nastopa razveznega pogoja). Nadalje je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženki po pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 4. 2007 in aneksu z dne 14. 8. 2008 in 6. 6. 2011 ni prenehalo, temveč še traja, zaradi česar je toženki naložilo, da tožnico pozove na delo za nedoločen čas in ji za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do ponovnega nastopa dela obračuna nadomestila plače, odvede davke in prispevke, neto znesek pa plača tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi in regresom za letni dopust za leti 2019 in 2020 (I. - V. točka izreka). Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino zaradi trpinčenja v znesku 9.380,19 EUR. Višji zahtevek iz tega naslova je zavrnilo, zavrnilo pa je tudi zahtevek po nasprotni tožbi in toženki naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I., II., III., IV. točki izreka in prvem odstavku V. točke izreka glede sorazmernega dela regresa za leto 2019, ki presega plačilo regresa za leto 2019 za znesek 591,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2019 do plačila, in glede regresa za letni dopust za leto 2020, razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo, delno pa spremenilo sodbo v točki VIII. izreka tako, da je znižalo tožnici prisojene stroške postopka. V preostalem delu je pritožbo zoper sodbo in v celoti zoper sklep zavrnilo in v nerazveljavljenem ter nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. V predlogu za d0pustitev revizije tožnica postavlja več podobnih vprašanj, ki se vsa nanašajo na pravilnost vročanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu v prostorih delodajalca, po tem, ko delavec odkloni prevzem takšne odpovedi. Sprašuje, ali je v takem primeru treba ravnati v skladu s 144. členom ZPP oziroma ali je postopanje delodajalca v skladu s to določbo sploh potrebno, kaj je namen vročitve odpovedi v prostorih delodajalca in kdaj je ta dosežen in ali naknadno pošiljanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priporočeno pošiljko delavcu po pošti in s povratnico nadomesti predhodne poskuse vročanja redne odpovedi in kdaj potem začnejo teči roki za sodno varstvo.

V nadaljevanju opozarja na to, da je odločitev sodišča druge stopnje, ki je o teh vprašanjih sprejelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje, arbitrarna in tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso ter neobrazložena (ker zavzeto stališče predstavlja odstop od sodne prakse), pri čemer pa se v zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicuje na številne odločbe pritožbenega, vrhovnega in ustavnega sodišča in v tem smislu uveljavlja neenotnost sodne prakse, ki naj bi jo storilo pritožbeno sodišče v tej zadevi. Navaja, da se s tem vnaša v pravni red negotovost in nepredvidljivost. 4. Predlog je utemeljen.

5. Ker revizijsko sodišče ugotavlja razloge za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP je revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.