Jedro

Zakonodajalec se ni opredelil, da bi bila prisotnost upnika za izvedbo rubeža potrebna, saj se ta opravi tudi, če upnik ni navzoč. Navedeno pomeni, da mora upnik, ki zahteva povrnitev stroškov, nastalih s prisotnostjo pri rubežu, zahtevo utemeljiti z vidika njihove potrebnosti. Sama prisotnost na rubežu torej še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov od dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano 1. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za povrnitev stroškov, priglašenih z vlogo z dne 02. 02. 2011. 2. Zoper ta del sklepa se je pravočasno pritožil upnik zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela tako, da se v celoti ugodi upnikovemu predlogu za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov ter dolžniku naloži v plačilo pritožbene stroške upnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, da prisotnost upnika oziroma njegovega pooblaščenca na rubežu ni potrebna, zaradi česar tudi stroški niso potrebni. Navaja, da izvršitelji ob prisotnosti upnika oziroma njegovega pooblaščenca izvršilna dejanja opravljajo bolj skrbno, natančno in učinkovito in je upnik hitreje poplačan, kar posredno pomeni manjše stroške tudi za dolžnika. Iz tega razloga je tudi stališče sodne prakse tako, da se stroški prisotnosti pri rubežu štejejo kot potrebni izvršilni stroški in je naslovno sodišče skoraj edino, ki upniku za njegovo prisotnost pri rubežu premičnin ni priznalo stroškov. Izpodbijani sklep je v navedenem delu torej nepravilen in nezakonit. Upnik se sprašuje, pod kakšnimi pogoji sodišče prve stopnje sploh oceni, oziroma kako naj upnik dokaže, da je njegov pooblaščenec pripomogel k uspešnosti rubeža, saj iz zapisnika o rubežu to v nobenem primeru ni razvidno, navede se le njegova prisotnost. Rubež namreč opravlja izvršitelj, naloga pooblaščenca pa je lahko povsem drugačna (npr. predlaga, da se rubež ne opravi, če dolžnik ponudi delno plačilo, prepreči, da izvršitelj zarubi stvari, ki niso last dolžnika – kar izvršitelji praviloma naredijo – in na ta način prepreči dodatne stroške v zvezi z ugovorom tretjega itd.). Sklicuje se na stališča višjih sodišč v Kopru, Mariboru in Ljubljani v drugih konkretnih zadevah. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s petim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti le tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Ker zakon ne določa, kateri stroški so potrebni za izvršbo, mora sodišče v vsakem posameznem primeru ta pravni standard zapolniti. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se v skladu s 15. členom ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku). Stranka mora v skladu z načelom vesti in poštenja obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa krije sama.

5. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZIZ izvršitelj o času in kraju rubeža obvesti upnika in ga opozori, da bo rubež opravljen tudi, če se ga ne bo udeležil. Iz te določbe izhaja pravica, da se rubeža udeleži, ne pa njegova dolžnost (upnik je o pravici do navzočnosti le obveščen, ni pa na rubež povabljen). Zakonodajalec se ni opredelil, da bi bila prisotnost upnika za izvedbo rubeža potrebna, saj se ta opravi tudi, če upnik ni navzoč. Navedeno pomeni, da mora upnik, ki zahteva povrnitev stroškov, nastalih s prisotnostjo pri rubežu, zahtevo utemeljiti z vidika njihove potrebnosti. Sama prisotnost na rubežu torej po mnenju tega sodišča še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov od dolžnika.

6. Upnik v vlogi z dne 02. 02. 2011 potrebnosti svoje prisotnosti pri rubežu dne 28. 01. 2011 ni izkazal. S posplošenimi pritožbenimi navedbami, da izvršitelji ob prisotnosti upnika oziroma njegovega pooblaščenca izvršilna dejanja opravljajo bolj skrbno, natančno in učinkovito in je zato upnik hitreje poplačan, to pa pomeni tudi manjše stroške za dolžnika, upnik ne more uspeti. Upnik namreč ni oseba, ki bi bila po zakonu pooblaščena opravljati nadzor nad delom izvršitelja (glej določbe Enaintridesetega poglavja ZIZ), če pa je iz tega razloga njegova prisotnost na rubežu dejansko koristna, to še ne utemeljuje potrebnosti stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi jih bilo utemeljeno in pravično dolžniku naložiti v plačilo.

7. Upnik v pritožbi tudi sprašuje, kako naj sodišče oceni oziroma kako naj upnik dokaže, da je njegov pooblaščenec pripomogel k uspešnosti rubeža, ker iz zapisnika o rubežu to v nobenem primeru ni razvidno, navede se le prisotnost pooblaščenca. Višje sodišče zgolj pojasnjuje, da ne vidi ovire, da se aktivnost upnika na njegovo zahtevo ne bi mogla zabeležiti v zapisniku o rubežu, ki ga izvršitelj sestavi v skladu z 58. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.

8. Glede na navedeno in ker je odločitev o povrnitvi stroškov, ki temelji na njihovi potrebnosti, odvisna od situacije v vsakem posameznem primeru, se višje sodišče do odločitev v sklepih višjih sodišč, na katere se sklicuje pritožnik, ni opredeljevalo. Ker pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o glavni stvari (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).