Jedro

Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov primarni tožbeni zahtevek, naj ugotovi, da je kot njen zunajzakonski partner dedič po pokojni D. V. in da sta mu toženca, ki sta po njej dedovala kot zakonita dediča po enakih dednih deležih, dolžna izročiti vsak četrtino denarnih sredstev, vrednostnih papirjev in nepremičnin, ki sta jih podedovala, ter mu glede nepremičnin izdati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da sta mu toženca dolžna plačati 241.091,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot protivrednost skrbi za nepremičnine in vlaganje vanje ter pomoči, ki jo je nudil zapustnici.

2. Drugostopenjsko sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve procesnih pravil v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da ugodi njegovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi. V zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom graja stališče pritožbenega sodišča o (še) zadostni skrbnosti sodišča prve stopnje pri oceni dokazov z zaslišanjem prič B., J., Ž., in M., izpovedbam katerih sodišče prve stopnje ni verjelo, ter priče D., ki ji je verjelo. Trdi, da je drugostopenjsko sodišče zagrešilo več postopkovnih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev iz 8. točke drugega odstavka istega člena ZZP. Trditve o teh kršitvah bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno. V zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom trdi, da je bila zagrešena na prvi stopnji procesna kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke, drugostopenjsko sodišče pa te kršitve ni saniralo.

Reviziji tožnik prilaga odločbo ZPIZ Slovenije z dne 4. 2. 2016, s katero mu je bila po pravnomočnosti sodbe v tej pravdi priznana pravica do vdovske pokojnine kot vdovcu po pokojni D. V., s čemer je bil priznan obstoj zunajzakonske skupnosti med njim in imenovano.

4. Toženca na revizijo nista odgovorila.

5. Revizijo je po določbah 370. člena ZPP mogoče vložiti zaradi v prvem odstavku navedenih procesnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj jo tretji odstavek istega člena izrecno izključuje kot revizijski razlog. Skladno z določbo prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da na nobenega od dovoljenih revizijskih razlogov revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora revident vsak očitek procesne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava obrazložiti.

O primarnem zahtevku

6. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev tožnikove dedne pravice po pokojni D. V. in izročitve zakonitemu dednemu deležu ustreznega dela premoženja zavrnilo, ker tožnik ni dokazal dejstev, katerih obstoj bi narekoval presojo, da je med tožnikom in zapustnico obstajala pravno priznana zunajzakonska skupnost kot dednopravna podlaga za dedno pravico. Izpovedbam prič B., Ž., M. in J., ki so izpovedale v njegovo korist, ni (delno ali v celoti) verjelo, ker so bile v nasprotju z izpovedbama prič D. in P., ki ju je ocenilo za verodostojni, ter najmeno pogodbo, sklenjeno s tožnikom kot najemnikom in podatki pravdnih spisov o sporih, ki so potekali med D. V. in R. L. glede razveljavitve te pogodbe in motenja posesti.

Sodišče druge stopnje je sprejelo dokazno oceno in dejanske zaključke sodišča prve stopnje. Zavrnilo je tudi tožnikove pritožbene očitke o procesnih kršitvah, ki naj bi jih prvostopenjsko sodišče zagrešilo v okviru spodnje premise sojenja. V to sfero spadajo vse v reviziji zatrjevane kršitve procesnih pravil. 7. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik uveljavlja neutemeljeno.

Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

8. 1. Tožnik uveljavlja, da v izpodbijani sodbi ni razlogov o tem, (1) v čem je neskladje med izpovedbami prič B., Ž., M. in J. ter listinskimi dokazi – najemno pogodbo,(1) (2) o skupnih prihrankih tožnika in D. V., za katere je trdil, da ne sodijo v pogodbeni namen najemne pogodbe,(2) (3) o izpovedi priče B., da sta z D. V. živela kot mož in žena,(3) (4) o pritožbeni graji dokazne ocene izpovedi prič B., Ž., M. in J.,(4) (5) o potrdilu UE Maribor z dne 20. 1. 2005 o skupnem gospodinjstvu tožnika in zapustnice,(5),(6) o neustreznem upoštevanju sorodstvenega razmerja med zapustnico in pričo D. v zvezi z dokazno oceno izpovedbe te priče,(6) o njegovi pritožbeni trditvi, da je podano medsebojno nasprotje v razlogih prvostopenjske sodbe o tem, o katerih dejstvih so priče izpovedale na podlagi neposrednega zaznavanja in o katerih na podlagi njihovih subjektivnih domnev.(7)

2. Glede »smiselnega neskladja« med izpovedbami prič B., Ž., M. in J. in najemno pogodbo vsebuje sodba sodišča prve stopnje razloge v 23. ter 25. do 28. točki obrazložitve, v katerih je – v bistvenem – povedano, da skrb za hišo in pomoč, ki jo je tožnik nudil zapustnici, ni presegala njegovih obveznosti iz najemne pogodbe, po kateri mu zaradi prej navedene pomoči in skrbi ni bilo treba plačevati najemnine, ni pa bilo med njima ekonomske in emocionalne skupnosti. Sodišče druge stopnje se je do tega opredelilo v 13. in 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Razlogi o skupnih prihrankih so v 15. točki sodbe sodišča druge stopnje. Na pritožbeni očitek, da prvostopenjska sodba nima razlogov o dokazni oceni izpovedi prič B., Ž., M. in J. ter o izpovedbi priče B., med drugim tudi o tem, da naj bi tožnik in zapustnica živela kot mož in žena, je pritožbeno sodišče odgovorilo v 13. točki obrazložitve. Da sodišče prve stopnje ni kršilo pravil o prekluziji, ko je kot prepoznega zavrnilo dokazni predlog za vpogled v potrdilo UE Maribor z dne 20. 1. 2005, ker je bilo dejstvo, ki naj bi ga potrdilo dokazovalo, upoštevano kot nesporno, je sodišče druge stopnje pojasnilo v 18. točki obrazložitve. Na pritožbene očitke o napakah v oceni izpovedi priče D. zaradi sorodstvenega razmerja imenovane z zapustnico in drugo toženko je odgovorilo v 16. točki obrazložitve.

9. 1. Nadalje tožnik uveljavlja, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi prvostopenjske sodbe glede skupne blagajne in skupnih prihrankov tožnika in zapustnice, saj naj bi sodišče prve stopnje zapisalo, da »skupni prihranki niso tisto dejstvo, ki bi izpolnjevalo pogoje za zunajzakonsko skupnost«, sodišče druge stopnje pa, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da skupnih prihrankov ni bilo.

2. Vrhovno sodišče mu odgovarja, da tudi v primeru, če bi res prišlo do zatrjevanega nasprotja, ne bi šlo za (uveljavljano) procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana le, gre le za nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih v isti sodbi. Sicer pa niti zatrjevanega nasprotja ni: pred delom razlogov, ki jih v reviziji povzema tožnik, je sodišče prve stopnje zapisalo, da ni verjelo izpovedbam prič S. B., da sta imela tožnik in pokojna skupne prihranke ter da sta načrtovala obnovo hiše in priče Vincenca Jaušovca, da sta imela skupno blagajno. Tak zapis pa ni v nasprotju za zapisom v izpodbijani sodbi, da skupne blagajne in prihrankov ni bilo.

10. 1. Revizija uveljavlja kot eno od kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov v izpodbijani sodbi (1) o tožnikovih pritožbenih trditvah, da je zapustnica napravila oporoko v njegovo korist(8) - češ da to ni več relevantno, ker je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da oporoke ni, in da to zmanjšuje verodostojnost prič B., J. in M. in (2) o pritožbenih trditvah, ki se nanašajo na oceno delov izpovedi priče Ž. o srečanjih tožnika in zapustnice na pokopališču in na mostu, ko sta se držala pod roko, priče J., ki je izpovedal enako in priče M., ki je izpovedal, da mu je zapustnica pokazala skupno posteljo ter tudi, da mu je zapustnica 25. 5. 2005, ko sta se zadnjikrat pogovarjala, razlagala, da živi s tožnikom v zunajzakonski skupnosti in da je njemu v korist napisala testament(9) ter (3) o pritožbenih trditvah, da bi tožnik pogrebne stroške lahko plačal le, če bi bil zunajzakonski partner, sicer pa za pogreb ne bi poskrbel, (10) dejansko pa je sodišče prve stopnje to dejanje opredelilo kot nepovezano s pričakovanjem zapuščine, sodišče druge stopnje pa kot posledico interesa za dedovanje oziroma kot premoženjski interes, ki je prenehal, ko so bili stroški tožniku prisojeni.

2. Prvi očitek iz prejšnje točke (da v izpodbijani sodbi ni razlogov o tožnikovi pritožbeni trditvi, da je zapustnica napravila oporoko v njegovo korist), ne drži. Razlogi so navedeni v 12. točki obrazložitve. Morebitna vsebinska nepravilnost teh razlogov pa ne pomeni uveljavljane (ali katere druge) procesne kršitve. Drugi očitek (da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pritožbene trditve v zvezi z oceno dokazov iz prejšnje točke) je ovržen z obrazložitvijo izpodbijane sodbe v 13. točki. Tretji očitek je ravno tako neutemeljen, saj že sam revident pove, da je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbene trditve v zvezi s plačilom pogrebnih stroškov; vsebino njegovega odgovora celo povzema. Okoliščina, da ta odgovor ne potrjuje obsoja zunajzakonske skupnosti pa ne pomeni tu obravnavane procesne kršitve.

11. 1. Kršitev procesnih pravil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena. Podana je, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

2. Po revizijskih trditvah naj bi sodišče druge stopnje to procesno kršitev zagrešilo večkrat: (1) ker njegova sodba nima razlogov o tem, zakaj je izpoved priče M., da mu je zapustnica pokazala skupno posteljo, neprepričljiva, kar pomeni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, taka argumentacija pa je objektivno nesprejemljiva in nepreverljiva, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka istega člena ZPP in (2) ker sodba nima razlogov o pritožbeni graji dokazne ocene izpovedi priče D. oziroma o neracionalnih, nerazumljivih, nejasnih razlogih sodbe sodišča prve stopnje o tem; poudarja, da je priča hči toženke, da je izpoved brala, da je bila nesigurna in da je prihajala sama s sabo v nasprotje, s tem pa je bila zagrešena kršitev iz 8. in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter (3) ker v ponovljenem postopku ni znova zaslišalo priče D., kot je predlagal tožnik.

3. Da tožniku ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (da bi bilo v njegovo škodo kršeno načelo kontradiktornosti), tožnik v prvih dveh primerih niti ne trdi. Zato procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja neutemeljeno. Ker iz istih razlogov tožnik uveljavlja tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, mu Vrhovno sodišče odgovarja, da njegova graja ne ustreza standardu obrazloženosti uveljavljanega revizijskega razloga: ker na nobenega od revizijskih razlogov Vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ga mora revident uveljavljati obrazloženo – jasno, konkretizirano in nedvoumno, česar v konkretnem primeru ni storil. V tretjem primeru (opustitev ponovnega zaslišanja priče) kršitve načela kontradiktornosti ni mogoče že na načelni ravni izključiti. Je pa izključena v konkretnem primeru. Okoliščina, da si je priča pri izpovedbi pomagala z lastnimi zapiski, ponovne izvedbe dokaza ne terja. V luči uveljavljane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pomembno, da je tožnik imel možnost spremljati izvedbo dokaza in priči zastavljati vprašanja; tega pa ne zanika. V čem naj bi bila podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa revizija prav tako ne pove in jo zadenejo zgoraj pojasnjene posledice neobrazloženosti.

12. 1. Revident uveljavlja še, da so bile zagrešene tudi procesne kršitve »po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kdaj gre za prvonavedeno kršitev, je bilo že pojasnjeno. Zato je na tem mestu še pojasnilo, da gre za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

2. Kršitve iz prejšnje točke naj bi bile zagrešene, (1) ker v izpodbijani sodbi ni razlogov o njegovih pritožbenih trditvah, da je obrazložitev sodišča prve stopnje glede izpovedi priče J. P. pomanjkljiva,(11) (2) ker izpodbijana sodba nima razlogov o tožnikovih pritožbenih trditvah, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so izpovedbe prič smiselno nasprotne z najemno pogodbo in (3) ker je sodba sodišča prve stopnje v delu 23. točke nerazumljiva.(12)

3. Prvi očitek iz prejšnje točke je nedovoljen, ker poskuša tožnik z njim v resnici pod krinko procesne kršitve dopolniti dejanske ugotovitve. Ostala dva sta pomanjkljivo obrazložena (drugi) oziroma popolnoma nerazumljiva (tretji).

13. 1. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je tožnik v reviziji uveljavljal, ker naj bi sodišči zmotno razlagali najemno pogodbo, pogodbeni namen in zmotno presojali obstoj zunajzakonske skupnosti.

2. Zatrjevano zmotno razlago najemne pogodbe revizija uveljavlja kot del kritike ocene izpovedb prič B., J. in Ž., saj zapiše, da je »sodišče zmotno ugotovilo, da so te izpovedbe smiselno neskladne z listinskimi dokazi – najemno pogodbo in zmotno razlagalo najemno pogodbo, zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo, podana pa je tudi bistvena kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.« Revizijsko izpodbijanje dejanske podlage pravnomočne sodbe, katere del je tudi ocena dokazov, je nedovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

3. Tudi ugotovitev pogodbenega namena je z revizijo neizpodbojno dejansko vprašanje (tretji odstavek 339. člena ZPP).

4. Ob ugotovitvi, da med tožnikom in D. D. ni bilo emocionalne in ekonomske skupnosti, je zaključek, da med njima ni bilo pravno priznane zunajzakonske skupnosti, materialnopravno pravilen (prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

O podrednem zahtevku

14. Podredni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnik ni dokazal, da bi vlaganja v hišo opravil in pomoč zapustnici nudil z odplačnim namenom in v pričakovanju dedovanja ter da bi presegel izpolnitveno ravnanje iz najemne pogodbe; le, če bi ga, bi bilo mogoče govoriti o neupravičeni obogatitvi. V pritožbi je tožnik uveljavljal procesno kršitev, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z izvedencem finančne stroke. Sodišče druge stopnje je pritožbo (tudi v tem delu) zavrnilo.

15. V reviziji tožnik pravnomočno odločitev o podrednem zahtevku izpodbija iz revizijskega razloga bistvene postopkovne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila pred obema nižjima sodiščema storjena zato, ker je sodišče prve stopnje nezakonito zavrnilo dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stroke, ki bi ocenil »vlaganja v oskrbo pokojne.«

16. Revident nima prav. Ob presoji, da temelj obogatitvenega zahtevka (190. člen OZ) ni podan, cenitev ni bila potrebna.

Odločitev o reviziji

17. Ker je revizija neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

18. Odločbe ZPIZ Slovenije št. 35-299706 z dne 4. 2. 2016, ki je bila izdana po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi in jo je tožnik, ki mu je z njo priznana vdovska pokojnina po pokojni D. D., priložil k reviziji, revizijsko sodišče pri odločitvi o reviziji ni moglo upoštevati. Obstoj zunajzakonske zveze je predhodno vprašanje tako v tej pravdi kot v upravnem postopku pred ZPIZ Slovenije. Pravdno sodišče ga je rešilo samo. Rešilo ga je drugače, kot upravni organ, vendar na njegovo rešitev ni vezano. Vezano bi bilo le na rešitev, s katero bi bilo o tem vprašanju odločeno kot o glavnem vprašanju (13. člen ZPP).

(1) Stran 3 revizije, prvi odstavek in nato ponovno na strani 6 revizije, predzadnji odstavek

(2) Stran 3 revizije, drugi odstavek

(3) Stran 3 revizije, zadnji odstavek

(4) Stran 5 revizije, prvi odstavek

(5) Stran 7 revizije, tretji odstavek

(6) Stran 5 revizije, predzadnji odstavek spodaj

(7) Stran 2 revizije, zadnji odstavek

(8) Stran 3 revizije, tretji odstavek

(9) Stran 4 revizije, razen zadnjega odstavka

(10) Stran 7 revizije, zadnji odstavek

(11) Stran 6 revizije, drugi odstavek

(12) Zadnji odstavek na 6. strani revizije in prvi odstavek na 7. strani