Jedro

Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: "Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovane v prvem odstavku izreka, spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 3.100.000 SIT (sedaj 12.936,07 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 2.12.2002 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 3.12.2002 pa v višini predpisane obrestne mere, v 15 dneh. Zavrnilni del, vsebovan v drugem odstavku izreka, se spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek glede nepremoženjske škode 1.900.000 SIT (sedaj 7.928,56 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.10.1999 do plačila in glede zamudnih obresti od 3.100.000 SIT (sedaj 12.936,07 EUR) od 17.10.1999 do 31.12.2001. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 217,58 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.1.2006 dalje".

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 385,75 EUR stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od naslednjega dne pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 2.600.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo (od tega 1.300.000 SIT za telesne bolečine, 1.000.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 300.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek iz tega naslova je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 2.600.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1.1.2002 do 2.12.2002 po predpisani obrestni meri, zmanjšani za temeljno obrestno mero, od 3.12.2002 dalje pa po predpisani obrestni meri. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo ter odločilo o stroških pritožbenega postopka.

Tožnik je iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo proti tistemu delu sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine 2.400.000 SIT z obrestmi. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zviša dosojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo za 2.400.000 SIT s pripadajočimi obrestmi in toženki naloži plačilo njegovih stroškov postopka. V reviziji povzema ugotovljena dejstva in meni, da jih pritožbeno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo. Tožniku pripada odškodnina za telesne bolečine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini, kot je bila določena v tožbi.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

V reviziji je sporna višina odškodnine za tri vrste nepremoženjske škode za tožnika. Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovljeno je, da je tožnik utrpel kompresijski prelom telesa šestega prsnega vretenca in udarnine prsnega koša in glave. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine v zvezi s temi poškodbami je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ št. 29/78-57/89). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera, kar je dejanska podlaga izpodbijane sodbe, na katero je revizijsko sodišče vezano. Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga revizija po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča glede odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi skaženosti pravilno pravno ovrednoteno. Zneska odškodnin za telesne bolečine 1.300.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti 500.000 SIT pravilno odsevata razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. in 203. člen ZOR). V tem delu je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Drugače je z uporabo materialnega prava za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pravilno je opozarjanje revizije na tožnikovo prizadetost zaradi posledic poškodb, dobljenih v nezgodi, ki se kaže predvsem v omejeni gibljivosti prsnega dela hrbtenice. Izvedenec je ugotovil, da je predklon izmerjen 2,5 cm, normalno pa je 3 do 3,5 cm (približno 77% od normalnega predklona), zaklon pa je izmerjen 1,5 cm, normalen pa je 2 do 2,5 cm (67% od normalnega zaklona). Tožnik, ki je po poklicu serviser telefonskih central in naprav in je bil ob nezgodi star 44 let, se sicer še vedno lahko ukvarja s fizičnimi aktivnostmi, vendar je omejen pri delu, ki zahteva trajno prisilno držo, še posebej pri tistih delih, ki jih mora opravljati v sklonjenem položaju, pri delih, ki zahtevajo dvigovanje ali prenašanje bremen, pri daljšem sedenju ter pri nekaterih rekreativnih dejavnostih (košarka, squash, vožnja z motorjem). Oviran je pri delu v službi in doma. Zmanjšanje življenjske aktivnosti znaša po oceni izvedenca 10%. Opisane omejitve zaradi posledic škodnega dogodka in posledične duševne bolečine terjajo višjo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od zneska 1.000.000 SIT, ki sta jo prisodili nižji sodišči. Glede na načelo individualizacije višine odškodnine in nujnost objektivizacije v smislu upoštevanja primerljive sodne prakse ter razmerij med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami revizijsko sodišče zaključuje, da bo le z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v tem delu v celoti (v višini 1.500.000 SIT) dosojeno primerno zadoščenje za to obliko škode. Zvišana odškodnina v znesku 1.500.000 SIT je torej tista odškodnina, ki v skladu z merili iz 200. člena ZOR ustreza pravnemu standardu pravične odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zato je revizijsko sodišče v tem obsegu reviziji delno ugodilo in dosojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo za 2.086,46 EUR (prej 500.000 SIT).

Tako je toženka dolžna plačati tožniku iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 5.424,80 EUR (prej 1.300.000 SIT), iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjske aktivnosti 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT) in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti 2.086,46 EUR (prej 500.000 SIT), ali skupno 12.936,07 EUR (prej 3.100.000 SIT), kar pomeni v času izdaje prvostopenjske sodbe 19 povprečnih neto plač.

Sprememba drugostopne sodbe glede odločitve o glavni stvari je narekovala tudi odločanje o stroških pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). O njih je bilo odločeno na podlagi določb 154. člena ZPP glede na vrednost prisojenega zneska (500.000 SIT), upoštevaje Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 67/2003). Toženka je dolžna tožniku povrniti 217,58 EUR pritožbenih stroškov. Pri tem je sodišče glede teka zakonskih zamudnih obresti v izreku upoštevalo, da so bili tožniku že priznani pritožbeni stroški 26.561 SIT (sedaj 110,84 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.1.2006. Tožnik je upravičen tudi do povrnitve njegovih stroškov revizijskega postopka, ki so mu bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo od zneska, s katerim je v postopku z izrednim pravnim sredstvom uspel (500.000 SIT) - in to v obsegu, razvidnem po posamičnih postavkah iz njegovega, reviziji priloženega, stroškovnika na list št. 67 spisa. Toženka je dolžna tožniku povrniti 385,75 EUR revizijskih stroškov. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila revizijskih stroškov. Rok začne v skladu s tretjim odstavkom istega člena teči prvi dan po vročitvi revizijske odločbe.