Jedro

Že pozitivna vstavitev naboja v cev zadošča za ugotovitev, da gre za orožje. Zmotno in neutemeljeno je stališče pritožnika, da bi taka ugotovitev bila možna le, kolikor bi izvedenec vstavil v zaseženi predmet 2 naboja oziroma le naboj v cev, ki naj bi delovala, in nato poskusil aktivirati strelivo, saj bi šele ob tem lahko ugotovil, ali udarna igla udari na strelivo - inicialno kapico s potrebno močjo, da jo aktivira in da nato sproži kemičen proces v smodniškem polnjenju naboja, ter, ali je cev tako oblikovana oziroma narejena, da omogoča, da se vsled nastanka plinov po sprožitvi kemičnega procesa v smodniškem polnjenju, le-ti lahko potisnejo kroglo skozi cev.

Izrek

Pritožba zagovornika obtoženega R.P. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obtoženi R.P. je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati 400,00 EUR povprečnine v 15 dneh od prejema te sodbe.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega R.P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prometa orožja po 1. odst. 310. čl. KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 6 mesecev zapora, nato pa mu ob upoštevanju kazni 2 mesecev zapora iz pogojne obsodbe, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 403/2001 z dne 19.1.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 516/2005 z dne 16.3.2006, na podlagi določb o steku določilo enotno kazen 7 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let. Po določilu 69. čl. KZ mu je odvzelo zasežen predmet (kovinski "obesek"). Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da je obtoženec na podlagi določila 1. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dolžan plačati na 300,00 EUR odmerjeno sodno povprečnino ter ostale stroške, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom.

Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka svetnica N. L. R. je v pisnem mnenju, podanem po 2. odst. 377. čl. ZKP predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. S tem predlogom sta bila obtoženec in njegov zagovornik seznanjena.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo, ko je izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo, napravilo pravilne dokazne zaključke in zanje navedlo tudi prepričljive razloge. Ugotovitev, da predmetni "obesek" spada v kategorijo prepovedanega orožja, kategorije A3, kot je opredeljeno v 3. čl. Zakona o orožju - orožje prikrito v druge namene, je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca za orožje J. K. Iz njegovega mnenja je namreč razvidno, da ga je podal na podlagi spisovnih podatkov, ogleda in testiranja zaseženega predmeta ter streliva. Kar zadeva način in postopek testiranja orožja, pa je izvedenec še dodatno pojasnil, da je v neožljebljeni cevi, ki ju ima predmetni "obesek" vstavil dva tulca 5,6 x 17 R ter aktiviral sprožilni mehanizem, ki se sicer napne s potegom žičnega prstana na zadnji strani, samo aktiviranje pa poteka preko dveh gumbov na sprednji strani predmeta. Pri proženju pa se je pokazalo, da se na tulcu, ki je bil vstavljen v desno cev, pozna odtis udarne igle, kar pomeni, da je iz nje možno izstreliti naboj, torej je v funkciji orožja, medtem, ko na tulcu, ki je bil vstavljen v levo cev odtisa udarne igle ni bilo, kar pomeni, da leva cev ne deluje. Način in postopek testiranja zaseženega predmeta, ki ga je opravil izvedenec, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem zadošča za ugotovitev, da je predmetni "obesek" v funkciji strelnega orožja, ki spada v kategorijo prepovedanega orožja kategorije A3 - orožje prikrito v druge namene, katerega promet posamezniku absolutno ni dovoljen. Zmotno in neutemeljeno je stališče pritožnika, da bi taka ugotovitev bila možna le, v kolikor bi izvedenec vstavil v zaseženi predmet 2 naboja, oziroma le naboj v cev, ki naj bi delovala in nato poskusil aktivirati strelivo, saj bi šele ob tem lahko ugotovil, ali udarna igla udari na strelivo - inicialno kapico s potrebno močjo, da jo aktivira in da nato sproži kemičen proces v smodniškem polnjenju naboja, ter ali je cev tako oblikovana oziroma narejena, da omogoča, da se vsled nastanka plinov po sprožitvi kemičnega procesa v smodniškem polnjenju, le-ti lahko potisnejo kroglo skozi cev. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča in izvedenca, da so ta vprašanja oziroma okoliščine irelevantne, saj je že samo s pozitivno vstavitvijo naboja v cev bilo razvidno, da gre za orožje, pri čemer pa je bila kategorija določena z zunanjo obliko. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za dopolnitev izvedenskega mnenja v zgoraj navedeni smeri predlaganega aktiviranja streliva, saj je že zgoraj opisano izvedenčevo testiranje zaseženega predmeta dovolj zanesljivo pokazalo, da je zasežen predmet v funkciji orožja.

Zagovornik pa tudi ne more biti uspešen s pritožbo zoper odločbo o kazenski sankciji, ki je po oceni sodišča druge stopnje povsem primerna in pravična. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo, da je bil obtoženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja že pravnomočno obsojen (iz podatkov kazenske evidence namreč izhaja, da je bil obtoženec obsojen šele po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja in sicer s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 403/2001 z dne 19.1.2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 516/2005 z dne 16.3.2006), vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, saj dejstvo, da je bil obtoženec obsojen po obravnavanem kaznivem dejanju sodi v njegovo obnašanje po storjenem dejanju, ki pa je okoliščina, ki v smislu 41. čl. KZ vpliva na to, ali naj bo kazen manjša ali večja. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ocenilo, da tudi, če bi sodišče, ki je obtožencu izreklo pogojno obsodbo z zgoraj navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, vedelo za obravnavano kaznivo dejanje, bi mu kljub temu izreklo pogojno obsodbo. Obtoženčevo mladost, ki jo še posebej izpostavlja pritožba, je sodišče prve stopnje upoštevalo v dovolj veliki meri in je to bila ena od okoliščin, na podlagi katere je prvostopenjsko sodišče gradilo pozitivno prognozo na strani obtoženca. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je v obravnavanem primeru šlo za zelo primitiven izdelek, z majhnim kalibrom, brez velike prodorne moči streliva, z nezmožnostjo preciznega streljanja in glede na kratko cev, tudi na zelo kratek domet krogle, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za subjektivno oceno pritožnika, ki nima spisovne podlage. Enako velja tudi glede pritožnikove ocene, da zasežen predmet ne predstavlja nikakršne resnejše nevarnosti okolici, bolj verjetno le samemu uporabniku. Tako je ugotoviti, da zagovornik ne navaja razlogov, ki bi opravičevali spremembo izrečene kazenske sankcije.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ob tem, da v izpodbijani sodbi in v postopku ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (1. odst. 383. čl. ZKPA).

Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, mora obtoženec na podlagi določbe 1. odst. 98. čl. ZKP v zvezi s 1. odst. 95. čl. ZKP plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino, primerno trajanju in zamotanosti tega postopka ter njegovim premoženjskim razmeram. Pripomniti pa je, da v kolikor obtoženec povprečnine ne bo plačal v 15 dneh od prejema te sodbe, bodo po preteku tega roka začele teči zakonite zamudne obresti.