Jedro

ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP. Navedena določba se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. BPP je torej v zvezi s postopkom osebnega stečaja mogoče dodeliti le za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.

Možnost vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču je enakovredna pravnemu svetovanju in zastopanju po odvetniku, zato ZFPPIPP tudi lahko izključuje možnost dodelitve BPP za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, in to zakonsko določbo mora spoštovati tudi toženka pri odločanju o dodelitvi BPP.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je pod št. Bpp 599/2025 dne 29. 7. 2025 izdala upravni akt, ki ga je poimenovala kot odločbo, čeprav je iz njegovega izreka razvidno, da gre za odločbo in sklep: pod točko I. izreka je namreč odločila, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) z dne 28. 4. 2025 v delu, ki se nanaša na postopek odpusta obveznosti in osebnega stečaja ter pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter za prvi pravni posvet glede tega, zavrne; nato pa je pod II. točko izreka sklenila, da se tožnikova prošnja z dne 28. 4. 2025 v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku Okrajnega sodišča v Idriji št. Pr 161/2025, zavrže.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je tožnik po odvetniku vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP in za izvajalca BPP predlagal odvetnika A.A. Toženka ugotavlja, da je tožnik slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Nato pojasnjuje, da mora v skladu z določbami 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prosilec za dodelitev BPP kumulativno izpolnjevati tako finančno materialni oziroma t.i. subjektivni kriterij, kot tudi t.i. objektivni kriterij po določbah 24. člena ZBPP, ki jih citira. Kot ugotavlja toženka, tožnik BPP potrebuje za uvedbo postopka osebnega stečaja. Ta postopek se nad njim pred Okrožnim sodiščem v Kopru še ne vodi. Postopki zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami so urejeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Po določbah tega zakona pristojno sodišče odloči o začetku postopka osebnega stečaja med drugim na predlog dolžnika. Ta lahko predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, ki dolžnika na naroku za vložitev predloga pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti (prvi in drugi odstavek 383.a člena ZFPPIPP). Glede na navedeno torej tožnik za vložitev predloga za začetek osebnega stečaja ne potrebuje pravne pomoči odvetnika, zato bi bila, kot zaključi toženka, dodelitev BPP za v tej zvezi predlagana opravila nerazumna v smislu 24. člena ZBPP.

3.Kot dalje ugotavlja toženka, tožnik prosi tudi za dodelitev BPP v zvezi z nepravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Idriji Pr 161/2025, ki se vodi zaradi njegovega sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih. Toženka po pregledu prošnje s prilogami ter spisov št. Bpp 661/2025 in Bpp 711/2025 pojasni, da se po drugem odstavku 34. člena ZBPP v postopku odločanja o prošnji za dodelitev BPP uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače. Skladno s 129. členom ZUP mora toženka najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo - če teh pogojev ne izpolnjuje, se prošnja zavrže. Toženka citira 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP ter ugotavlja, da je bila že z njeno odločbo, št. Bpp 661/2025 z dne 26. 6. 2025, zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z nepravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Idriji št. Pr 161/2025 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v omenjenem postopku. Prav tako je bila z odločbo, št. Bpp 711/2025 z dne 26. 6. 2025, zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za prvi pravni posvet ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku št. Pr 161/2025. V konkretni zadevi je bil torej že voden postopek in sprejeta odločitev, dejansko stanje, na katero se opira sedaj obravnavana prošnja, pa se ni spremenilo. Zato jo je toženka na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla.

4.Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, iz katere izhaja, da izpodbija pod št. Bpp 509/2025 dne 29. 7. 2025 izdani akt toženke v celoti, torej tako tisti del, ki pomeni odločbo, kot tudi del, ki pomeni sklep, in sicer iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani akt spremeni in mu odobri BPP za celoten postopek Pr 161/2025 ter za postopek stečaja in odpusta dolgov, kot izvajalca BPP pa naj se določi odvetnika A.A. Zahteva, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.V tožbi navaja, da je toženka zavrnila njegovo prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje za postopek Pr 161/2025, kjer ga je odvetnik A.A zastopal na več narokih in zanj spisal več vlog in pravnih sredstev, in da je toženka tako odločila, čeprav je tožnik izkazal, da ima več kot 40.000 EUR dolgov, da zoper njega tečejo izvršbe, da nima plačanih prispevkov, da ima zaradi dolgov rubež premičnin, da prejema zgolj polovico nadomestila za brezposelnost in da je invalid 3. kategorije (prej pa je bil celo invalid 1. kategorije), ima številne zdravstvene težave, med drugim shizofrenijo, in da zaradi navedenega potrebuje pomoč odvetnika za celoten postopek, saj sam ne zna pisati vlog za sodišče, drugega odvetnika pa nima. Toženka navaja, da za postopek prisilne hospitalizacije ni mogoče dobiti BPP po ZBPP, ker bi naj bil tožniku zagotovljen zagovornik po uradni dolžnosti po Zakonu o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), kar ne drži. Tožnik je za zastopanje pooblastil odvetnika A.A., prejšnja zagovornica po uradni dolžnost je bila razrešena in tako ni imel drugega pooblaščenca, ampak ga je zastopal le omenjeni odvetnik. Postopek Pr 161/2025 je nepravdni sodni postopek, kjer je celo obvezno zastopanje po odvetniku. ZBPP v 8. členu določa primere, za katere ni možno dobiti BPP, kamor pa se postopek Pr 161/2025 ne uvršča. Gre torej za kršitev navedenega člena ter tudi 1., 2. in 4. člena ZBPP, saj mora biti pravica do BPP zagotovljena vsem prosilcem pod enakimi pogoji. V zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 693/2021 je bila drugi stranki B.B. odobrena BPP za zastopanje v postopku prisilne hospitalizacije po ZDZdr, tožnik je torej postavljen v neenak položaj v primerjavi z drugimi prosilci.

6.V nadaljevanju tožbe navaja, da je odvetnik A.A. zanj že pripravil predlog za osebni stečaj in odpust obveznosti, saj tega tožnik, ki je invalid s shizofrenijo in je bil hospitaliziran v PB Idrija, ne more sam napisati, niti ne more iti na sodišče, da bi ga podal na zapisnik, saj ga pri tem omejujejo zdravstvene težave in prisilna hospitalizacija. Brez odobritve BPP bi moral nositi stroške vloge, kar bi bilo v nasprotju z ZBPP, saj bi poglobilo njegove finančne težave in mu odvzelo sredstva za preživetje. V drugih primerljivih zadevah je bil BPP za stečaj in odpust obveznosti strankam dodeljen in je torej tudi zato tožnik diskriminiran. Nato povzema določbe ZBPP, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki so relevantne za presojo izpolnjevanja materialnega položaja prosilca za dodelitev BPP. Vztraja, da je zaradi svojega stanu diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, kar pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom v zvezi s 1. členom ZBPP. Ponavlja, da je brezposeln oziroma invalidsko upokojen varnostnik z zdravstvenimi težavami. Meni, da je izpodbijani akt, ki ga prilaga, pomanjkljivo obrazložen. Predlaga tudi svoje zaslišanje in vpogled v spis Bpp 693/2021 Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je bila drugemu prosilcu za postopek prisilne hospitalizacije odobrena BPP.

7.Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev iz izpodbijanega akta, št. Bpp 599/2025 dne 29. 7. 2025, ki je sicer naslovljen kot odločba, glede na že predstavljeno vsebino njegovega izreka pa gre za odločbo in sklep.

10.Po presoji sodišča je izpodbijani akt zakonit, pravilen je bil tudi postopek njegove izdaje. Sodišče v bistvenem lahko sledi tudi razlogom, s katerimi je izpodbijani akt utemeljen, in jih zato na tem mestu ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa dodaja:

11.Toženka je obravnavano prošnjo v delu, v katerem je tožnik z njo uveljavljal dodelitev BPP za prvi pravni posvet in nadaljnje pravno svetovanje ter zastopanje za postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti, zavrnila. Pri tem ni sporna ugotovitev iz izpodbijanega akta, da se ob njegovi izdaji postopek osebnega stečaja nad tožnikom pri pristojnem Okrožnem sodišču v Kopru še ni vodil oziroma še ni bil uveden, saj tožnik še ni vložil predloga za začetek takšnega postopka. Nasprotnega namreč tožnik v tožbi ne trdi. Čim je tako, pa je glede na relevantno pravno ureditev navedena odločitev toženke pravilna.

12.BPP (namen katere je opredeljen v 1. členu ZBPP, v 4. členu tega zakona pa je določeno, kako jo država zagotavlja) se v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZBPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V 24. členu ZBPP je tako določeno, da se pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem med drugim to, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal; če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Vendar pa je BPP lahko urejena tudi drugače, kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno (prvi odstavek 3. člena ZBPP).

13.ZFPPIPP ureja postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami. Med te postopke spada postopek osebnega stečaja in tudi postopek za odpust obveznosti, ki se (kot izhaja iz 397. člena ZFPPIPP) izvede znotraj postopka osebnega stečaja. ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti BPP; navedena določba se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. BPP je torej v zvezi s postopkom osebnega stečaja mogoče dodeliti le za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Glede na navedeno je odločitev toženke v delu, v katerem je obravnavano prošnjo zavrnila, utemeljena, in to tudi, kolikor se nanaša na uveljavljano BPP glede odpusta obveznosti, saj ob neprerekani ugotovitvi, da stečajni postopek nad tožnikom ob izdaji izpodbijanega akta še ni bil uveden, takrat tudi še ni mogel biti vložen ugovor proti odpustu obveznosti (glej določbe 403. in nadaljnjih členov ZFPPIPP). Ureditev iz tretjega odstavka 383.a člena ZBPP izhaja iz predhodnih določb (prvega in drugega odstavka) istega člena ZFPPIPP, po katerih lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu, sodišče pa na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja: 1) pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti, ter 2) sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena tega zakona in predlog za odpust obveznosti.

14.Kot izhaja iz stališč sodne prakse, je opisana možnost vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču enakovredna pravnemu svetovanju in zastopanju po odvetniku (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. Cst 36/2025 z dne 19. 2. 2025). Prav zato ZFPPIPP tudi lahko izključuje možnost dodelitve BPP za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, in to zakonsko določbo mora spoštovati tudi toženka pri odločanju o dodelitvi BPP. Tožnik pa se z namenom vložiti predlog za začetek postopka osebnega stečaja (in predlog za odpust obveznosti) lahko obrne na sodišče, pristojno za odločanje o predlogu (Okrožno sodišče v Kopru), ki mu je dolžno nuditi pomoč pri vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja (in predloga za odpust obveznosti). Ker se tožnik v tej zvezi sklicuje na zdravstvene težave oziroma bolezen in hospitalizacijo, je treba pojasniti, da to niso razlogi, ki bi utemeljevali drugačno odločitev glede dodelitve BPP. Kolikor bi tožnikove zdravstvene težave oziroma bolezen vodile do stanja, ko tožnik ne bi bil več poslovno sposoben, ga bo za to pristojni organ po določbah Družinskega zakonika (glej osmi del tega zakona, člen 239. in sledeči) moral postaviti pod skrbništvo in bo tako postavljeni tožnikov skrbnik tisti, ki bo skrbel za njegove pravice in pravne koristi ter za tožnika opravljal dejanja v postopkih (prim. še 78. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Niti v takšni situaciji se torej ne bi za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti tožniku dodelila BPP, saj bi postavljeni skrbnik lahko podal tovrstna predloga na zapisnik, kot to omogoča 383.a člen ZFPPIPP. Sodišče dodaja, da so bila predhodno predstavljena stališča glede pomena določb 383.a člena ZFPPIPP za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti zavzeta že v sodbah Upravnega sodišča, št. III U 129/2015 z dne 1. 7. 2015, III U 84/2018 z dne 24. 5. 2018, I U 466/2023 z dne 13. 4. 2023, III U 76/2023 z dne 12. 7. 2023, IV U 69/2023 z dne 24. 8. 2023 in tudi v sodbi III U 209/2024 z dne 27. 3. 2025, izdani v upravnem sporu, ki ga je sprožil prav tožnik.

15.Izpodbijani akt pa je zakonit tudi v delu, v katerem je toženka tožnikovo prošnjo zavrgla. V tej zvezi sodišče najprej izpostavlja, da z izpodbijanim aktom, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, toženka tožnikove prošnje za BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku Okrajnega sodišča v Idriji št. Pr 161/2025, ni zavrnila, pač pa jo je zavrgla, saj je ugotovila, da niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, ki izhajajo iz določb 129. člena ZUP. Ta zakon, ki se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ prošnjo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Toženka je skladno s podatki predloženih upravnih spisov ugotovila, da je bila z odločbo, št. Bpp 661/2025 z dne 26. 6. 2025, zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z nepravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Idriji št. Pr 161/2025 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v omenjenem postopku; z odločbo, št. Bpp 711/2025 z dne 26. 6. 2025, pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za prvi pravni posvet ter pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku št. Pr 161/2025, dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Tega tožnik konkretizirano ne prereka. Sodišče pa še pojasnjuje, da je bila, kar je razvidno tudi iz spisov navedenih Bpp zadev, odločba, št. Bpp 661/2025 z dne 26. 6.2025, s sodbo tega tukajšnjega sodišča, št. III U 149/2025 z dne 18. 9. 2025, odpravljena in zadeva vrnjena toženki v ponovni postopek; prav tako je bila, in sicer s sodbo tukajšnjega sodišča, št. III U 150/2025 z dne 19. 8. 2025, odpravljena odločba, št. Bpp 711/2025 z dne 26. 6. 2025, ter zadeva vrnjena v ponovni postopek toženki. Oba ponovna postopka sta pri toženki še v teku. Glede na vse navedeno ni podlage za odpravo izpodbijanega akta niti v delu, ki pomeni sklep, torej v delu, v katerem je bila tožnikova predmetna prošnja zavržena.

16.Ker je toženka obravnavano prošnjo za dodelitev BPP delno zavrnila in delno zavrgla že iz opisanih razlogov, se s presojo, ali tožnik izpolnjuje materialni pogoj, torej dohodkovno premoženjske kriterije za dodelitev BPP, upravičeno ni ukvarjala (saj morajo biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji - prim. še tretji odstavek 11. člena ZBPP). Zato so za odločitev nerelevantne vse v tej smeri podane tožbene navedbe. Glede na to, da z izpodbijanim aktom toženka prošnje za BPP v delu, ki se nanaša na postopek št. Pr 161/2025, ni zavrnila, pač pa jo je iz procesnih razlogov (pravilno) zavrgla, tožnik v tem upravnem sporu tudi ne more uspeti s sklicevanjem, da je bila drugi stranki za tovrstni postopek dodeljena BPP. Sodišče pripominja, da bo ta ugovor tožnik lahko uveljavljal v že omenjenih ponovnih postopkih odločanja o dodelitvi BPP za postopek Pr 161/2025. V ostalem so očitki, da naj bi bil tožnik diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, pavšalni in nekonkretizirani in že zato do drugačne odločitve ne morejo voditi, pa tudi predhodno citirana že oblikovana sodna praksa tem trditvam ne pritrjuje.

17.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijani akt kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

18.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker tista dejstva, ki so ključna za izdajo izpodbijanega akta, niso sporna, pač pa je bilo treba za odločitev o tožbi odgovoriti na vprašanja, ki so pravne narave.

K II. točki izreka:

19.Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

20.Tožnik je zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse, o čemer pa sodišče ni odločalo s sklepom, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača.