Jedro

Da je za obrazloženost odgovora na tožbo pomembno, da vključuje substancirano nasprotovanje tožbenemu zahtevku, potrjuje tako stališče teorije kot sodne prakse. Nenazadnje je bil toženec v pozivu k odgovoru na tožbo izrecno opozorjen na zahtevo po obrazloženosti odgovora in posledice njenega neupoštevanja. Pravilna je po navedenem presoja v izpodbijani sodbi, da odgovor ni bil obrazložen in da se zato šteje, da ni bil vložen.

Dodeljeni odvetnik, ki je bil seznanjen s trenutkom vročitve tožbe tožencu v odgovor, je po izteku zakonskega roka za odgovor na tožbo vložil vlogo, v kateri je podal navedbe o neutemeljenosti zahtevka. Ne da bi podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče te vloge, vložene po izteku roka za odgovor na pritožbo, ni smelo upoštevati. Zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se zamudna sodba in zavrnilna zamudna sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.201,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) ugodilo zahtevku, po katerem je toženec dolžan tožnici plačati 143.392,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2022 (I. točka izreka), (2) zavrnilo višji tožbeni zahtevek iz naslova zamudnih obresti (II. točka izreka) in (3) tožencu naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Sodišče je njegovo vlogo, naslovljeno kot "odgovor na poziv toženki opr. št. II P 649/2022", neutemeljeno štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo. Vložil jo je pravočasno, jo naslovil kot odgovor in pojasnil, da ga je vsebina izjemno prizadela, da gre za eno od več tožb v trinajstletnem tožarjenju s tožnico in da je bil v tem obdobju z njene strani deležen ponižanj in podtikanj. Vlogo je vsekakor mogoče upoštevati kot opredelitev do tožbe. Podtikanje pomeni, da gre za neresnične navedbe. Jasno je napisal, da bo v sodnem postopku sodeloval in prosil za pravno pomoč ter poslal podpisano soglasje za mediacijo. Vse navedeno pomeni, da ni bil pasiven in da je potrdil, da se bo branil pred tožbenimi navedbami. V danem primeru ni prišlo do priznanja dejanskih tožbenih navedb. Sodišče bi mu zato moralo omogočiti, da se po prejemu odločbe o brezplačni pravni pomoči še dodatno izjavi o utemeljenosti zahtevka. Ker tega ni storilo, mu je bila kršena pravica do sodelovanja v postopku.

Glede na to, da je sodišče njegovo vlogo za brezplačno pravno pomoč odstopilo pristojni službi šele po izteku roka za odgovor na tožbo, je očitno sprejelo njegovo gornje stališče. Isto sodišče mu je tudi odobrilo brezplačno pravno pomoč za sodelovanje v postopku na prvi stopnji in v postopku mediacije, kar v nasprotnem primeru ne bi bilo smiselno. Odločba je bila pooblaščenki vročena šele 24. 1. 2023, ki je nemudoma po seznanitvi z zadevo vložila pripravljalno vlogo. Kršena mu je bila pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ravnanje sodišča je tudi v nasprotju z načelom enakosti strank, zagotovljenim v 6. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

V primeru, da je njegov odgovor štelo kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč in kot neobrazložen odgovor, bi moralo sodišče o tem toženca nemudoma seznaniti.

Tožba ni bila sklepčna. Višina ni bila v ničemer jasna. Ni bil predložen dokaz, da se tožničina plačila iz bančnih izpiskov nanašajo na kreditne pogodbe in pasivo skupnega premoženja. Višina je v nasprotju s sodbo P 2199/2016 z dne 11. 1. 2016. V izreku niso navedeni glavnica, obresti ali skupna višina kredita, ki odpade na toženca, kar je navedeno v izpodbijani sodbi. Sodišče je sledilo znesku iz zahtevka, ki ni bil obrazložen in še manj izkazan. V primeru, ko niso predloženi ustrezni dokazi ali ko ti niso skladni z dejstvi, mora sodišče zahtevek zavrniti. Iz opisa trditev v tožbi ne izhaja uveljavljena posledica.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Toženec je bil udeležen v mnogih sodnih postopkih, kjer so ga zastopali odvetniki, in zato seznanjen, da je dolžan odgovoriti na tožbo. Poučen je bil, da mora biti odgovor obrazložen, ker se sicer šteje, da ni vložen. Stališče, da soglasje za mediacijo in zaprosilo za brezplačno pravno pomoč predstavlja obrazloženo prerekanje tožbenih navedb, je v nasprotju s sodno prakso (sodba VS RS VIII Ips 240/2003, sklep VSL I Cp 1512/2020, sodba VSL I Cp 674/2021). Očitki o neobrazloženosti tožbe niso utemeljeni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o ugoditvi zahtevku temelji na presoji, - da toženčeve vloge, v kateri je zaprosil za pravnega zastopnika, in se ni opredelil do zahtevka in tožbenih trditev, razen s stavkom, da ga je vsebina izjemno prizadela, ni mogoče šteti za obrazloženo prerekanje zahtevka, - da je glede na to, da je bila tožencu tožba vročena 16. 12. 2022, vloga, vložena 13. 2. 2023 po odvetniku, prepozna, - da se tožba nanaša na obveznost pravdnih strank, za katere odgovarjata skupno, tisti, ki je plačal več, pa lahko zahteva povračilo (82. člen DZ), - da gredo tožnici zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe.

6. Neutemeljeni so toženčevi pritožbeni očitki o zmotnosti presoje, da niso podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe. Po prvem odstavku 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v tridesetdnevnem roku ne odgovori na tožbo in (1) je bila tožba tožencu pravilno vročena, (2) ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, (3) utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, in (4) dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi.

7. Neutemeljen je očitek o zmotnosti zaključka, da toženec ni odgovoril na tožbo. Po 278. členu ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.

8. Toženec je v vlogi, ki jo je naslovil kot "odgovor na poziv toženi stranki", navedel, da ga je vsebina sodnega pisanja izjemno prizadela, da mu je tožnica pripravila izjemno darilo, da ga glede na njeno trinajstletno tožarjenje to ne bi smelo presenetiti, da je v vseh letih doživljal vsa mogoča ponižanja in poslušal podtikanja in da bo v postopku sodeloval ter zato prosi sodišče, da mu omogoči ustrezno pravno pomoč.

9. Iz teh navedb je mogoče posredno sklepati, da toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku, a se o tožbenih navedbah ni vsebinsko izrekel. Ni pojasnil, zakaj se upira tožbenemu zahtevku. Da je za obrazloženost odgovora na tožbo pomembno, da vključuje substancirano nasprotovanje tožbenemu zahtevku, potrjuje tako stališče teorije kot sodne prakse.1 Nenazadnje je bil toženec v pozivu k odgovoru na tožbo izrecno opozorjen na zahtevo po obrazloženosti odgovora in posledice njenega neupoštevanja. Pravilna je po navedenem presoja v izpodbijani sodbi, da odgovor ni bil obrazložen in da se zato šteje, da ni bil vložen.

10. Toženčeve navedbe v zvezi z načinom obravnavanja njegove vloge za odobritev brezplačne pravne pomoči ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Sodišče je njegovo vlogo odstopilo pristojni službi za odločanje o brezplačni pravni pomoči. Dodeljeni odvetnik, ki je bil seznanjen s trenutkom vročitve tožbe tožencu v odgovor, je po izteku zakonskega roka za odgovor na tožbo vložil vlogo, v kateri je podal navedbe o neutemeljenosti zahtevka. Ne da bi podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče te vloge, vložene po izteku roka za odgovor na pritožbo, ni smelo upoštevati. Zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.

11. Neutemeljeni so očitki o nesklepčnosti tožbe. Po prvem odstavku so skupne obveznosti zakoncev med drugim tiste, ki so nastale v zvezi s ksupnim premoženjem in ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata nerazdelno s skupnim in s posebnim premoženjem. Po drugem odstavku 82. člena DZ lahko zakonec od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

12. Kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, je tožnica zatrjevala, da je poravnala skupno obveznost pravdnih strank do kreditodajalcev in da je bil toženec dolžan prispevati v razmerju s svojim 30 % deležem na skupnem premoženju, a tega ni storil, ter navedla zneske plačanih obveznosti in zneske toženčeve obveznosti. Zatrjevala je torej vsa odločilna dejstva, pomembna za povračilni zahtevek. Dejstvo, da je tožnica toženca pred pravdo pozvala k plačilu obveznosti, za utemeljenost terjatve ni odločilno.

13. Za presojo o sklepčnosti tožbe ni bistvena niti morebitna nepredložitev vseh relevantnih dokazov niti morebitna njihova neverodostojnost. Morebitna nepredložitev vseh pomembnih dokazov ne more utemeljiti niti nasprotja med trditvami in predloženimi dokazi.

14. Tožbeni zahtevek je denarni in je vseboval navedbo o višini dolga ter višini in pričetku teka zamudnih obresti. Očitki o njegovih pomanjkljivostih niso utemeljeni. Enako velja za izrek izpodbijane zamudne sodbe.

15. Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Glede na to, da toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožnici povrniti njene stroške, potrebne za pritožbeni postopek (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 1.201,03 EUR (odgovor na tožbo - 1625 točk x 0,60 EUR = 975 EUR; materialni stroški 26,25 točk x 0,60 EUR = 15,75 EUR, 22 % DDV). Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. in 378. členu Obligacijskega zakonika.

1 Glej A. Galič, Sankcije za neaktivnost strank v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav PF v Ljubljani, 2003, str. 15, in V. Rijavec, v: A. Galič, L. Ude (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 564, in odločbe VSL I Cp 795/2010, I Cp 1489/2019, II Cp 324/2019, I Cp 1512/2020, I Cp 674/2021, I Cpg 462/2021 in I Cpg 59/2022.