Jedro

V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se pravni posel na podlagi kupoprodajne pogodbe z ustanovitvijo služnostne pravice, št. 2342, ki sta jo dne 6. 6. 2011 sklenili pogodbeni stranki A. kot prodajalec in A.A. kot kupec, katere predmet so parc. št. 264/0, 266/0, 267/0, 268/0, 271/0, 286/1 k.o. … ter parc. št. 344/1, 348/1, 57/1, 57/2, 60/0, 347/0, 349/1 k.o. …, za ceno 17.100,00 EUR, odobri. V obrazložitvi je navedel, da je A.A. vložil zahtevo za odobritev pravnega posla. Ponudba za prodajo je bila objavljena na oglasni deski, pravico do nakupa pa so v roku in na predpisan način uveljavljali A.A. kot lastnik sosednjega gozda; B.B., kot lastnik gozda, ki je v bližini; C.C. kot kmet mejaš; D.D. in E.E. kot kmeta mejaša; F.F. kot kmet mejaš in kot zakupnik zemljišča; G.G. in H.H. kot drug kmet in I.I. kot drug kmet. A.A. je v postopku navedel, da je lastnik gozda parc. št. 348/2 k.o. …, ki je sosednja parceli 348/1 ter zahteval, da se postopek odobritve pravnega posla izvede po Zakonu o gozdovih (ZG), saj je pretežni del površine gozd, ostale nepremičnine pa so po katastrski kulturi travniki in neplodno. Upravni organ na podlagi podatkov katastrskega organa ugotavlja, da je večina nepremičnin, ki so predmet prodaje, po vrsti rabe gozd: 103.549 m2, 15.001 m2 je kmetijsko zemljišče in 8.950 m2 kot neplodno. Iz navedenega je prednostno pravico do nakupa ugotavljal po določilih ZG. A.A. je lastnik mejne parcele 348/2 k.o. …, ki meji na parcelo 348/1 k.o. …. D.D. in E.E. pa sta lastnika parc. št. 48, 68/4, 67/1, 67/3 in 68/3 k.o. …, ki tudi mejijo na parcele, ki se prodajajo. V postopku sta navedena dokazovala, da sta kmeta. Vendar pa določba desetega odstavka 47. člena ZG ne določa okoliščin kot je na primer status kmeta, ki bi pri nakupu gozda dajala prednost. Prednostno pravico po ZG ima torej samo lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja. Zato ugotavlja, da sta v zadevi izkazani enakovredni predkupni pravici obeh sprejemnikov ponudbe, tako A.A. kot D.D. in E.E., zato je lahko kupca izbral prodajalec sam.

Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Tožnika izpodbijata odločbo, ker menita, da imata prednost pri nakupu zaradi statusa kmeta, saj je prodajalec prodajal zemljišča kot gozdna in kmetijska, kupec pa ni izpolnjeval pogojev statusa kmeta. Menita, da je UE Krško pri izdaji izpodbijane odločbe napačno interpretirala 23. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Menita, da bi morala tožena stranka upoštevati 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ, ki daje prednost kmetu, katerega zemljišča mejijo na zemljišča, ki so na prodaj. V primeru, da se prodajajo kot celota gozdna in kmetijska zemljišča, velikost ne igra nobene vloge. ZKZ je krovni zakon in močnejši od ZG. Kupec ni kmet in njegova kmetijska zemljišča ne mejijo na zemljišča, ki jih je prodajalec prodajal. Kmetijska zemljišča tožnikov pa mejijo na zemljišča, ki se prodajajo, zato imata prednost pri nakupu. Predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A. v odgovoru na tožbo opozarja, da je v likvidaciji ter je zainteresiran, da se postopek čimprej reši. Kot prodajalec je sprejel odločitev, da se prodajana zemljišča odprodajo kot kompleks degradiranega zemljišča, ki se v nadaljevanju povezujejo z zemljišči, katerih lastnik je bila družba A. oziroma njen pravni prednik. Gre za degradirana zemljišča, ki na tem območju predstavljajo zaključeno celoto in tudi niso več popolnoma ločena kot posamezna parcela, saj so ves čas obravnavana enotno in tudi, ko bo kompleks zemljišč postal last novega lastnika, bo potrebno zemljišča spremljati, vzdrževati in izvajati druge potrebne aktivnosti. Zaradi navedenega je sestavni del sklenjenega pravnega posla tudi ustanovitev brezplačne služnostne pravice na vseh nepremičninah, za potrebe pregleda in vzdrževanja postavljenih objektov (table, mreže...), kakor tudi za samo nadziranje tega območja. Pretežno je zemljišče gozd, pa tudi v prihodnje je najbolje, da kompleks ostaja in postaja gozd zaradi povezanosti tal in stabilnosti.

Stranka z interesom A.A. na tožbo ni odgovorila.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da kupec A.A. meji s svojo gozdno parcelo 358/2 na prodajano parcelo 348/1 (obe k.o. …). Enako, da imata tožnika status kmeta, ter da mejita s svojimi parcelami na prodajane. Nesporen je tudi obseg prodajanih parcel in kultura (103.549 m2 gozd; 15.001 m2 kmetijsko zemljišče; 8.860 m2 neplodno). Ob navedenem dejanskem stanju pa je sporna pravilna uporaba prava, določb ZG.

Tožnika ugovarjata uporabi določb ZG. Menita, da bi v primeru, ko se prodajajo kot celota gozdna in kmetijska zemljišča, bilo uporabiti določbe ZKZ, ki je krovni in močnejši zakon od ZG. Sodišče ugovoru ne more slediti. Res je ZKZ krovni zakon, vendar v prvem odstavku 23. člena ZKZ napotuje v primeru prodaje gozda na ZG. V primeru prodaje gozda je torej ZG specialni predpis in ga je organ ob ugotovljenem dejanskem stanju, da se prodaja gozd, dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (glede na obseg) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna. V primerih, ko se ugotavlja predkupnega upravičenca, glede na prodajano kulturo zemljišča, namreč ZKZ in ZG nista v razmerju nadrejenosti oziroma podrejenosti.

Na podlagi uporabljenega kriterija iz 10. odstavka 47. člena ZG imata tožnika enak vrstni red, kar je pravilno ugotovil že prvostopni organ. Glede na navedeno določbo je nerelevantno, da kupec nima statusa kmeta, oziroma da ga tožnika imata. Po določbi enajstega odstavka 47. člena ZG se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice in pogoje za menjavo gozdov, smiselno uporabljajo določbe ZKZ, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, po sodni praksi sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče. Navedeno določbo je uporabil prvostopni organ in pravilno odobril pravni posel. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo za povrnitev stroškov je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.