Jedro

V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti dokončnega upravnega akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1), to je praviloma, in tudi v tem primeru, odločba organa prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 11. 2006, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostave L.C. z dne 10. 8. 2005. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče navedlo, da je tožnica, kljub posebnemu pozivu sodišča vztrajala pri izpodbijanju drugostopenjskega akta, s katerim je bila njena pritožba zavrnjena. Zato je sodišče njeno tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZUS-1 zavrglo.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena, nezakonita in protiustavna. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj šteje, da izpodbijani dokončni akt organa druge stopnje, ki ga tožnica izpodbija, ne posega v njen pravni položaj. Z izpodbijanim aktom je bila pritožba tožnice zoper sklep o prisilni izterjavi zavrnjena, zaradi česar postopek davčne izvršbe zoper tožnico ni bil razveljavljen in posledično ustavljen ter ji niso bila vrnjena zarubljena denarna sredstva. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zadeve ni mogoče vsebinsko obravnavati, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila tožničina pritožba zoper prvostopni sklep zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti dokončnega upravnega akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1), to je praviloma, in tudi v tem primeru, sklep organa prve stopnje.

5. V obravnavanem primeru pa je tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbijala odločbo drugostopenjskega organa (Ministrstva za finance RS), s katero pa o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnice ni bilo odločeno, temveč je bila le zavrnjena pritožba zoper sklep prvostopnega upravnega organa. Sodišče prve stopnje je tožničino pooblaščenko z dopisom z dne 27. 6. 2008 v skladu z določbami 31. člena ZUS-1 pravilno pozvalo, da tožbo popravi, in sicer tako, da pravilno opredeli upravni akt, ki ga v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 s tožbo lahko izpodbija, in jo ob tem opozorilo, da bo v primeru, če pomanjkljivosti ne bo odpravila in zaradi tega tožbe ne bo mogoče obravnavati, upravni akt pa ne bo ničen, sodišče tožbo zavrglo. Ker tožnica kljub jasnemu pozivu sodišča ni popravila tožbe tako, kot je bilo od nje zahtevano, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo in pri tem navedlo pravilno pravno podlago.

6. V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu izpodbija tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, torej vsebinsko odločitev o pravici ali obveznosti stranke. V obravnavanem primeru je to akt organa prve stopnje, ki je z odločitvijo organa druge stopnje postal dokončen. Odločba organa druge stopnje ne vsebuje meritorne odločitve, saj je bila z njo le zavrnjena pritožba zoper prvostopenjski sklep, kar je sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo. Kršitev postopka, ki jo zatrjuje tožnica, tako ni podana. Navedbe tožnice, ki se nanašajo na upoštevanje izvedenskega mnenja pri izdaji akta prve stopnje, v predmetnem postopku niso upoštevne, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in po vsebini sploh ni odločalo.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.