Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je v tej pravdi zahtevala povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpela v nesreči, ko ji je voznik traktorja z enoosno prikolico, ki je bila pripeta na traktor, zapeljal preko desne noge. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo 18.569,52 EUR (prej 4.450.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Proti tej sodbi je toženka vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožnici prisojena odškodnina iz naslova telesnih bolečin zniža za 2.295,10 EUR (prej 550.000 SIT) in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 3.755,63 EUR (prej 900.000 SIT). Navaja, da sta nižji sodišči tožnici odmerili previsoko odškodnino glede na ugotovljena dejstva o njenih bolečinah, zdravljenju in zmanjšanju življenjske aktivnosti.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki Š375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.)Ć, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožničine prestane in bodoče telesne bolečine v višini 6.676,68 EUR (prej 1.600.000 SIT) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 10.015,02 EUR (prej 2.400.000 SIT) pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Podroben dejanski obseg obeh oblik tožnici nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti do sedmi strani prvostopenjske in na tretji strani pritožbene sodbe, zato bo revizijsko sodišče povzelo le najpomembnejše dejanske ugotovitve. Tožnica je utrpela stisnjenje stopala z obsežnim hematomom in odrgninami na hrbtišču stopala. Trpela je deset dni trajnih hudih, deset tednov občasnih hudih in lahke bolečine, ki se še pojavljajo ob naporih, spremembah vremena in ob dotikih. Zaradi poškodbe se ji je razvila nekroza kože z edemom in mehurji, zaradi česar je bila dvakrat hospitalizirana in podvržena trem operativnim posegom. Zdravljenje, ki je poleg omenjenih operacij vključevalo preveze rane, jemanje antibiotikov, RTG snemanje, nošnjo mavčeve longete, mirovanje, hojo z berglami in fizioterapijo, je trajalo šest mesecev in pol. Tožnica je bila ob poškodbi stara osemnajst let in je morala zaradi posledic poškodbe spremeniti svoj poklic. Njeno stopalo in gleženj ostajata omejeno gibljiva, noga ji oteka, vezivna stopalna ploščica v stopalu je zatrdela in se je skrajšala. Zaradi prizadetosti čutnih živcev je koža hrbtišča v predelu brazgotin disestetična in hiperstetična, zaradi česar ji dotiki povzročajo bolečine in je omejena pri nošnji različnih vrst obuval. Ugotovitve sodišč o tožničinih telesnih bolečinah in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ne dajejo podlage za znižanje odškodnine iz teh dveh naslovov. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine.

Skupni odmerjeni znesek 16.691,70 EUR (prej 4.000.000 SIT) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 22,7 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode. Tudi zneska denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevata razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Zmotna uporaba materialnega prava ni podana in je zato revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo toženke zavrnilo.