Jedro

Če stranka opravi dejanje po preteku sodnega roka, vendar še preden sodišče izreče sankcijo, sodišče takšne vloge po dopolnitvi ne more več zavreči. Predvsem se pa na to okoliščino po oceni pritožbenega sodišča ne more sklicevati nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je sprejelo z zamudo opravljeno dejanje, upnici konkludentno podaljšalo rok, zoper sklep o podaljšanju roka pa ni pritožbe.

Izrek

Pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr. št. IV Ig 0235/95 z dne 27.2.1995, nadaljevalo zoper dolžnika M.J., in sicer z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika (1. točka izreka). Za izvršitelja je določilo A.V. (2. točka izreka) ter dolžniku naložilo upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 6.600,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.7.2003 dalje (3. točka izreka), predlog za nadaljevanje postopka zoper Dinko Jeleč in Ankico Jeleč pa je zavrglo (4. točka izreka).

Zoper sklep o nadaljevanju postopka se je dolžnik pravočasno pritožil iz razloga bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v 1., 2. in 3. točki izreka razveljavi in predlog za nadaljevanje postopka zoper dolžnika zavrže s stroškovno posledico. V pritožbi navaja, da je upnik sporočil pravilen naslov dolžnika po preteku roka, ki ga je določilo sodišče. Če bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, bi moralo v skladu z drugim odstavkom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izpodbijani sklep razveljaviti, predlog upnika za nadaljevanje postopka zoper dolžnika pa na podlagi četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavreči. Nadalje je podana bistvena kršitev določb ZIZ, ker je sodišče nadaljevalo izvršbo, ki je bila na podlagi pravnomočnega sklepa že ustavljena. Ker je upnik predlagal nadaljevanje že ustavljene izvršbe, bi sodišče moralo tak predlog zavreči, v posledici česar tudi ni podlage za izpodbijani sklep. Pritožba nadalje očita sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep temelji tudi na napačni uporabi materialnega prava. Pravni prednik dolžnika je bil iz sodnega registra izbrisan 15.5.2002, upnik pa je nadaljevanje postopka predlagal 9.4.2002, torej pred izbrisom družbe. V času vložitve predloga dolžnik sploh ni bil pravni naslednik družbe. Tedaj je družba še obstojala, zato pojmovno dolžnik tudi ni mogel biti njen pravni naslednik. Zaradi nepravilne uporabe določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) in Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) izpodbijani sklep ni pravilen. Skupaj s pritožbo je dolžnik vložil tudi ugovor zoper pravnomočni sklep o izvršbi. Navaja, da je terjatev prenehala na podlagi pobota.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je pritožbi, da je upnik sporočil pravilni naslov dolžnika po preteku roka 3 mesecev, ki mu ga je za to določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16.11.2004. Vendar pa v skladu s sodno prakso (glej npr. sklep VSL II Cp 958/2000, I Cpg 578/99, II Cpg 235/2000, II Cp 1281/2004) velja v tem primeru pravilo, da če sodišče na zamudo stranke ne reagira pravočasno, torej ne izda sklepa o zavrženju vloge, še preden stranka dopolni svojo vlogo, potem sodišče tega tudi kasneje, potem ko je stranka vlogo že dopolnila, ne more storiti.

Sodni roki so namreč namenjeni temu, da se postopek pospeši, če pa stranka opravi dejanje, preden sodišče izreče sankcijo, sankcija ne bi dosegla več svojega namena, tj. pospešitve postopka. Predvsem se pa na to okoliščino po oceni pritožbenega sodišča ne more sklicevati nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je sprejelo z zamudo opravljeno dejanje, upnici konkludentno podaljšalo rok, zoper sklep o podaljšanju roka pa ni pritožbe (četrti odstavek 110. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je dne 27.3.2002 res izdalo sklep, da se izvršba ustavi. Vendar pa, ker je upnica še v času teka pritožbenega roka predlagala nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe, sklep o ustavitvi izvršbe ni postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje je zato izvršbo zoper družbenika izbrisane družbe pravilno nadaljevalo.

Na podlagi določbe drugega odstavka 394. člena ZGD v zvezi z 27. členom ZFPPod upniki uveljavljajo svoje terjatve zoper družbenike izbrisane družbe v roku enega leta od objave izbrisa družbe iz sodnega registra. Družba D..., d.o.o., je bila res izbrisana iz sodnega registra šele 15.5.2002 (izbris pa je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 51/2002), kar pomeni, da je dolžnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenike, ko družba še ni bila izbrisana iz sodnega registra, tj. dne 9.4.2002. Vendar pa v tem primeru ni ključnega pomena, ali je bila družba izbrisana iz sodnega registra v času vložitve predloga, temveč da je bila izbrisana v času izdaje sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe. Ker je bil izpodbijani sklep izdan 14.7.2003, tj. po tem, ko je bila družba že izbrisana iz sodnega registra, je tudi slednji pritožbeni razlog neutemeljen.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep o nadaljevanju izvršbe zoper M.J. potrdilo. O ugovoru zoper sklep o izvršbi po 8. točki 55. člena ZIZ pa bo moralo v nadaljevanju odločiti sodišče prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ).