Jedro

S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Tožbeni očitek, da bi se toženka morala izjaviti o ugovorih, ki se nanašajo na vprašanje ustavnosti zakonskih določb, na podlagi katerih je bila izdana omenjena odmerna odločba, zato ni utemeljen.

Sodišče tudi ne ugotavlja kršitve 151. člena ZDavP-2. Po navedeni določbi se namreč navedba datuma izvršljivosti v sklepu o izvršbi zahteva le ob izvršilnem naslovu, ne pa tudi ob stroških izvršbe, ki jih organ odmeri s sklepom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Davčni urad Ljubljana je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva začel zoper tožnika davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti na podlagi izvršilnih naslovov, navedenih v izreku, ki po stanju na dan izdaje sklepa (16. 8. 2014) z zamudnimi obrestmi in stroški davčne izvršbe, znaša skupaj 67.252,26 EUR. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev na računu tožnika pri banki A. d.d. 2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-883/2014-6 z dne 29. 10. 2014 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi ugotavlja skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na obračun DDV-O za obdobje april 2014 ugotavlja, da je v sklepu poleg izvršilnega naslova, skladno z zakonom naveden tudi datum izvršljivosti, in obrazloženo preizkusi obveznost po višini, pri čemer nepravilnosti ne ugotavlja. Za stroške sklepa, ker so tožniku naloženi šele z izpodbijani sklepom, izvršljivost ne more biti navedena. Zavrne tudi pritožbene ugovore, ki se nanašajo izvrševanje odločb o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Pritožba, na katero se sklicuje tožnik, v skladu s 87. členom ZDavP-2 ne zadrži izvršitve, s pritožbo zoper sklep o izvrši pa skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga odpravo izpodbijanega sklepa, vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini. Vsebinsko vztraja in ponovi ugovore, ki jih je uveljavljal v pritožbenem postopku. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je po mnenju tožnika bistveno pomanjkljiva, razlogi odločitve pa tudi v pritožbenem postopku niso zadovoljivo dopolnjeni.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni in glede na predmet odločanja zadostni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena, in razlogi, s katerimi organ druge stopnje zavrne pritožbene ugovore. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, se sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje in jih v celoti ne ponavlja.

7. Kot tožniku pravilno pojasni tožena stranka, se s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, zoper katere so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi. Tožbeni očitek, da bi se tožena stranka morala izjaviti o ugovorih, ki se nanašajo na vprašanje ustavnosti izpodbijanih odločb, je zato neutemeljen. Neutemeljen je tudi ugovor, ki se nanaša na obračun DDV-O in v tej zvezi stališče, da bi moral biti tožniku (ob obširni obrazložitvi višine davčne obveznosti, utemeljeni s podatki knjigovodske evidence prvostopnega organa) omogočen vpogled v knjigovodsko evidenco. Tožnik je imel oziroma ima skladno zakonom (ZDS-1 oziroma ZFU) pravico do vpogleda podatkov knjigovodske evidence, zato ugovoru nemožnosti preizkusa izpodbijane odločbe ni mogoče slediti. Končno sodišče tudi ne ugotavlja kršitve 151. člena ZDavP-2. Po navedeni določbi se namreč navedba datuma izvršljivosti v sklepu o izvršbi zahteva le ob izvršilnem naslovu, ne pa tudi ob stroških izvršbe, ki jih organ odmeri s sklepom.

8. Ker torej po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

10. Sodišče je v zadevi odločilo izven glavne obravnave, ker o dejstvih, ki so za odločitev pravno pomembna, med strankama ni spora (59. člen ZUS-1).