Jedro

O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.

Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva ter osebno vozilo, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine, ki je bila podarjena, prikrajšani. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) ter dedinjo A. A., dediča B. B. in dedinjo C. B. napotilo na pravdo, tako da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa vložijo tožbe zoper sodedinjo D. B., da darilna pogodba in pogodba o ustanovitvi služnosti SV-328/2018, sklenjena pri notarki C. C. dne 15. 6. 2018, nima pravnega učinka proti navedenim dedičem v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njihovih nujnih deležev in se v teh deležih darilo vrne v zapuščino. Poleg tega je dedinjo A. A. napotilo še na vložitev tožbe zoper sodedinjo D. B., sodediča B. B. in sodedinjo C. B., na ugotovitev, da denarna sredstva v znesku 324,05 EUR, ki so na zapustnikov račun prispela 13. 9. 2018, ne sodijo v zapuščino (II. do IV. točka izreka). O vložitvi tožbe morajo dediči obvestiti zapuščinsko sodišče v roku 8 po poteku roka za vložitev tožbe, postopek se bo nadaljeval po pravnomočno rešeni pravdi; če dediči tožb ne bodo vložili in o tem obvestili sodišča, se bo postopek nadaljeval ne glede na njihove zahtevke (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta dedinji A. A. ter C. B. A. A. sklep izpodbija v II. točki izreka in predlaga, da sodišče prvo alinejo II. točke izreka razveljavi, drugo pa spremeni tako, da na pravdo napoti dedinjo C. B., podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Dedinja povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Obdarjenka D. B., ki je od zapustnika na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti v last pridobila stanovanje z ID znakom: del stavbe ... v G., namreč ni oporekala zahtevi nujnih dedičev, da se darilo vračuna v njen dedni delež. Tekom zapuščinskega postopka so se dediči večkrat poskušali tudi dogovoriti glede načina vračunanja darila oziroma izplačila nujnih deležev nujnim dedičem. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, lahko sodišče, v primeru, da obdarjenec prizna zahtevek oziroma ne nasprotuje vrnitvi, o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža odloči v zapuščinskem postopku. V konkretnem primeru bi zato sodišče moralo odločitvi o vrnitvi darila v zapuščino v zapuščinskem postopku, saj dedinja D. B. ni nasprotovala vrnitvi darila. Sodišče je tako nepopolno ugotovilo dejansko stanje, spregledalo je, da dedinja D. B. vračunanju darila ni nasprotovala oziroma je zahtevek vračunanja priznala in napotitev nujnih dedičev na pravdo ni potrebna.

Glede napotitve A. A. na pravdo zoper sodediče na ugotovitev, da denarna sredstva v znesku 324,05 EUR ne sodijo v zapuščino, pa dedinja A. A. meni, da je tudi v tem delu sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Denar, ki ga je zapustnik prejel, je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Zapustnik je otroški dodatek prejemal na svoj račun, z dedinjo pa sta bila dogovorjena, da lahko ta denar porabi za mld. D. B., temu je tudi sicer otroški dodatek namenjen. Tekom zapuščinskega postopka je A. A. verjetno dokazala, da je med njo in zapustnikom obstajal dogovor, da se sredstva otroškega dodatka nakazujejo na račun zapustnika, dejansko pa gre za njena sredstva, ki jih je namenila za potrebe skupne hčerke. Temu je oporekala zgolj dedinja C. B., ostali dediči pa ne, zato je manj verjetno, da ta denarna sredstva sodijo v zapuščino. Sodišče bi zato moralo na pravdo napotiti dedinjo C. B. 3. Dedinja C. B. navaja, da se pritožuje zoper celotni izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj so pritožnica in ostali zakoniti dediči, razen mld. D. B., v zapuščinskem postopku postavili zahtevek za vračunanje darila v dedni delež mld. C. B. v skladu z 48. členom Zakona o dedovanju (ZD). Dedinja mld. D. B. je od zapustnika dva meseca pred njegovo smrtjo prejela darilo, tj. sporno dvosobno stanovanje na naslovu P. 8 na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti, druga zapuščina po zapustniku pa obsega denarna sredstva v okvirni višini okoli 500 EUR ter osebno vozilo Renault Megan, letnik 2002, ničelne vrednosti. Vrednost darila, ki ga je prejela dedinja D. B., močno presega vrednost zapuščine po zapustniku. Sodišče se o zahtevkih zakonitih dedičev po vračunanju daril v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, čeprav so dediči večkrat poudarili, da zahtevajo vračunanje daril in ne vrnitve daril. Pritožnica in sodedinja A. A. sta vračunanje zahtevali na naroku 26. 4. 2019, dedinja C. B. še na naroku 13. 9. 2019, svoj zahtevek je ponovila v vlogi z dne 30. 11. 2021. Enako je storila dedinja A. A. v vlogi z dne 7. 12. 2021. Med sodediči ni spora o obstoju darila, ki je bilo dano mld. dedinji D. B., prav tako ne o vrednosti darila, vsi sodediči so zahtevali vračunanje daril, njihovi nujni deleži so bili prikrajšani in zapuščine ni toliko, da bi vsi dediči dobili enako. Prikrajšani so sodediči, ki so od sodišča zahtevali, da se dana darila vračunajo. Sodišče ni upoštevalo, da institut vračunanja daril v dedni delež sodedičev pride v poštev pri zakonitem dedovanju ex lege in ni ugotovilo obračunske vrednosti zapuščine, razpoložljivega dela zapuščine, skupnega nujnega deleža ter prikrajšanja nujnega deleža. Sklep sodišča o napotitvi na pravdni postopek je preuranjen in napačen. Sodišče ni obrazložilo, katera dejstva in pravice so med sodediči sporni, niti ni odločilo o zahtevkih dedičev o vračunanju daril. Zapuščinsko sodišče bi moralo samo opraviti vračunanje daril, ker med sodediči ni bilo spora glede obstoja in velikosti darila. Sodišče bi moralo odločiti, da se vračunanje darila mld. D. B. opravi računsko, ko bi v zapuščinskem postopku ugotovilo, da zapuščine po zapustniku ni toliko, da bi sodediči iz nje dobili ustrezno vrednost iz zapuščine, zaradi česar so njihovi nujni deleži prikrajšani. Dejansko stanje je ostalo zato nepopolno ugotovljeno, nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo.

Pritožnica se pritožuje tudi zoper del sklepa, s katerim je sodišče dedinjo A. A. napotilo na pravdo glede denarnih sredstev na zapustnikovem računu v višini 324 EUR. Ta sredstva predstavljajo zapuščino po zapustniku. Dedinja tudi ni navajala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da so to njena lastna sredstva niti ni predložila kakršnikoli listin, iz katerih bi bilo razbrati, da to drži. Napotitveni sklep zato tudi v tem delu ni bil potreben. Pritožnica predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

4. Dedinja D. B. v odgovoru na pritožbi tej nasprotuje in predlaga njuno zavrnitev. Dedinja A. A. pa v odgovoru na pritožbo dedinje C. B. tej nasprotuje v delu, ki se nanaša na njeno napotitev na pravdo glede denarnih sredstev.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da iz zapisnika naroka v zapuščinski zadevi po zapustniku E. B. z dne 26. 4. 2019 izhaja, da je pooblaščenka C. B. glede darilne pogodbe, s katero je zapustnik razpolagal s sporno nepremičnino, na način, da jo je podaril svoji hčerki mld. D. B., med drugim navajala, da C. B. zahteva vračilo predmetnega darila, ki je bilo dano mld. D. B., v njen dedni delež, da je bil posledično prikrajšan nujni delež C. B. in zahteva vrnitev darila v zapuščino, ker vrednost darila nedvomno presega razpoložljivi del zapuščine. Prav tako je pooblaščenec A. A. na istem naroku navajal, da A. A. zaradi prikrajšanja nujnega deleža uveljavlja tudi vrnitev darila v zapuščino. Neutemeljene so tako navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ter zatrjevanje dedinje C. B., da naj bi sodediči mld. D. B. zahtevali (le) vračunanje daril in ne (tudi) vrnitve daril zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža. Glede na to, da so dediči soglasni, da je premoženje, ki spada v zapuščino zanemarljivo (kot navaja pritožnica C. B., gre za denarna sredstva v okvirni višini 500 EUR in osebno vozilo Renault Megan, letnik 2002, ničelne vrednosti), je sodišče dedičem že na naroku dne 24. 1. 2020 pojasnilo, da v takšnem primeru ZD predvideva vrnitev sorazmernega dela darila v zapuščino. Kot v odgovoru na pritožbo utemeljeno navaja mld. dedinja, ni logično, da bi dediči (glede na zanemarljivo vrednost zapuščine) zahtevali le vračunanje darila, ne pa tudi vračila darila v zapuščinsko maso.

7. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZD se darila in volila vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče. Gre za idealno kolacijo, pri kateri dedič ne vrne darovanega predmeta v zapuščino in se vračunanje opravi računsko.1 Vračilo darila je dedičeva pravica in ne dolžnost, pri čemer v primeru, ko premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, drugim dedičem ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil (drugi odstavek 48. člena ZD), pri čemer ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (tretji odstavek 48. člena ZD). Slednja določba pa ne pomeni, da lahko sodišče v vsakem primeru, ko je prikrajšan nujni delež, o vračilu darila odloči v zapuščinskem postopku.

8. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, o vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža sodišče odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Vračila podarjene stvari (v določenem obsegu) v zapuščino namreč ni mogoče doseči brez soglasja obdarjenca oziroma sodne odločbe, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino.2 Takšna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža je oblikovalne in dajatvene narave. Prikrajšani nujni dedič mora z oblikovalnim zahtevkom zahtevati, da darilo nima učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njegovega nujnega deleža, z dajatvenim zahtevkom pa mora zahtevati vračilo (dela) darila v zapuščino, če zapuščinski postopek še teče.3 Pri sporu med dediči o dejstvih ali o uporabi prava glede vračanja daril gre za dejanski stan v skladu s 1. točko 212. člena ZD (spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino) in v takem primeru je treba zapuščinski postopek prekiniti zaradi pravdnega postopka, od izida katerega je odvisen obseg zapuščine. Redukcijski postopek za odpravo prikrajšanega nujnega deleža z vračanjem daril se namreč nanaša na premoženje, ki ni v zapuščini (prevzemnik je postal lastnik, če gre za nepremičnine, je vpisan v zemljiško knjigo).4

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe dedinje A. A., da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter da mld. D. B. vrnitvi darila ni nasprotovala. Nenasprotovanje vračunanju daril namreč ne pomeni hkrati tudi nenasprotovanja vračilu daril. Kot pravilno navaja mld. dedinja v odgovoru na pritožbo A. A., je njen skrbnik na naroku 26. 4. 2019 izrazil svoje stališče, da je sporna darilna pogodba veljavna in zakonita, na naroku dne 24. 1. 2020 pa je podal izjavo, da z vrnitvijo deleža mld. D. B. v zapuščino ne more soglašati. Dejstvo, da so se dediči poskušali dogovoriti in skleniti nek dogovor, tega ne more spremeniti.

10. Kot je bilo navedeno pri uvodnih ugotovitvah, so neutemeljene tudi navedbe C. B., da so dediči (oziroma ona sama) zahtevali le vračunanje daril. Sodišče v izpodbijanem sklepu res ni posebej ugotavljalo obračunske vrednosti zapuščine, skupnega nujnega deleža, razpoložljivega dela zapuščine ter prikrajšanja nujnih dednih deležev, vendar je glede na nesporne ugotovitve, da v zapuščino spadajo le zanemarljiva denarna sredstva (po navedbi pritožnice v okvirni višini okoli 500 EUR) ter osebno vozilo Renault Megan, letnik 2002, ki je praktično brez vrednosti, glede na 28. člen ZD, po katerem se izračuna nujni delež in razpoložljivi del, nedvomno, da so nujni dedni deleži, glede na vrednost nepremičnine,5 ki je bila podarjena mld. D. B., prikrajšani. O tem med dediči ni bilo spora. Zgolj vračunanje darila v dedni delež mld. D. B. je obema pritožnicama v škodo, saj bi v tem primeru sodišče v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZD sodedičem mld. D. B. dodelilo le obstoječo zapuščino. V primeru, ko ni dovolj premoženja, da bi se vsakemu sodediču, ki vračunanje zahteva, iz zapuščine dodelila enaka vrednost, kot je vrednost darila ali volila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo ali volilo obračunava, se lahko prikrajšanje nujnih dednih deležev odpravi le z vračilom daril v zapuščino.

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje (čeprav ni posebej obrazložilo, katera dejstva in pravice so med sodediči sporni), pravilno pojasnilo, zakaj morajo nujni dediči v konkretnem primeru zahtevek uveljaviti v pravdi. Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi nujnih dedičev na pravdo, da darilna pogodba in pogodba o ustanovitvi služnosti SV-328/2018, sklenjena pri notarki C. C. dne 15. 6. 2018, proti njim nima pravnega učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev njihovih nujnih deležev in se v teh deležih darilo vrne v zapuščino, je pravilna.

12. Obe pritožnici neutemeljeno izpodbijata tudi odločitev sodišča, da se dedinjo A. A. napoti na pravdo, da denarna sredstva v višini 324,05 EUR, ki so prispela na zapustnikov račun, ne spadajo v zapuščino. C. B. neutemeljeno navaja, da dedinja A. A. ni navajala dejstev, iz katerih bi izhajalo, da so to njena lastna sredstva niti ni predložila kakršnihkoli listin in zato napotitveni sklep ni potreben. Dedinja A. A. je namreč trditve podala, navedla je, da je bila z zapustnikom dogovorjena, da se sredstva otroškega dodatka nakazujejo na račun zapustnika, dejansko pa gre za njena sredstva, predložila je tudi dokaz, da je šlo za nakazovanje otroškega dodatka.

13. Po drugi strani pa so neutemeljene tudi navedbe A. A., da je manj verjetno, da denarna sredstva v znesku 324,00 EUR sodijo v zapuščino, ker je temu oporekala zgolj dedinja C. B., ostali dediči pa ne. Dogovora z zapustnikom, da se sredstva otroškega dodatka nakazujejo na račun zapustnika, vendar gre dejansko za sredstva A. A., namreč dedinja ni izkazala, saj je izkazala le, da naj bi šlo za otroški dodatek in je dokaze predložila le v tej smeri. Večina teh sredstev se še vedno nahaja na zapustnikovem računu, zato ima A. A. tudi interes, da dokaže, da ta sredstva ne sodijo v zapuščino.

14. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu6 potrdilo (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

15. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD, po katerem vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, nosijo pritožnici ter mld. dedinja D. B. vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Lahko pa si dedič izbere realno kolacijo in darovani predmet vrne v zapuščino. V takem primeru se mu vrednost darovanega predmeta ne vračuna v dedni delež. Glej K. Zupančič, Dedno pravo, ČZ Ur. l. RS, Ljubljana, 1991, stran 85 in 86. 2 Sklep VSL II Cp 233/2018. 3 Sodba VSL I Cp 2547/2017. 4 V. Rijavec, Dedovanje: procesna ureditev, Ljubljana: Gospodarski vestnik 1999, stran 238 in 239. 5 Na naroku 24. 1. 2020 so dediči soglašali, da se upošteva GURS-ova vrednost nepremičnine. Ta je na dan 31. 3. 2020 (glej l. št. 133) znašala 88.025 EUR (relevantna je sicer vrednost darila ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi - 30. člen ZD). 6 Dedič B. B. se zoper sklep ni pritožil.