Jedro

Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se ugovoru pritožnice zoper sklep prvostopnega sodišča z dne 19.9.1997, Dn. št. 2361/97 ugodi ter se dovoli predlagani vpis, da je površina parc. št. 603/2 k.o. K..., sadovnjak 487 m2 in stanovanjska stavba 78 m2, na podlagi pravnomočne odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, Izpostave Kranj z dne 22.10.1996, št. 90312-126/1996. Izbriše se zaznamba, da se vpis spremembe površine parc. št. 603/2 k.o. K... ne opravi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnice zoper zemljiškoknjižni sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 2361/97 z dne 19.9.1997 ter odločilo, da ostane navedeni sklep v veljavi. V pritožbi proti navedenemu sklepu pritožnica zatrjuje pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sklepa in odreditev vpisa sprememb katastrskih podatkov v zemljiški knjigi. Navaja, da je prvostopno sodišče zmotno oprlo svojo odločitev na 5. točko 1. odst. 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi, češ da vpisana pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnine predstavlja tako oviro, da se sprememba katastrskih podatkov po odločbi Geodetske uprave z dne 22.10.1996 ne dovoli. Z navedeno odločbo upravnega organa, pristojnega za geodetske zadeve, ki je podlaga za vpis sprememb, se ne opravlja promet, niti obremenitev sporne nepremičnine ali njenega dela. V upravnem postopku je bil namreč na podlagi 33. čl. Zakona o zemljiškem katastru izveden postopek ugotovitve in zamejničenja posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra na parc. št. 603/2 k.o. K.... Sprememba površine zemljišča na tej parceli je bila ugotovljena na podlagi predhodno opravljenega postopka, v skladu s 30. čl. Zakona o zemljiškem katastru kot posledica natančnejših izmer. Ta odločba je v upravnem postopku postala pravnomočna in je zemljiškoknjižno sodišče nanjo vezano tako, da jo mora izvršiti. Na podlagi 24. člena Zakona o zemljiški knjigi in Zakona o zemljiškem katastru je pristojni geodetski organ dolžan sproti seznanjati sodišče z vsemi spremembami glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe, ki jih je ugotovil. Pravnomočna odločba pristojnega geodetskega organa je podlaga za vpis v zemljiško knjigo in na podatke, ki so vsebovani v njej, je sodišče vezano. Zato ni nobene podlage za domnevo, da v takem postopku lahko pride do prikritega prometa z nepremičninami. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče prav tako ocenjuje, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se ne opravi vpis spremembe površine parc. št. 603/2 k.o. K... zgolj zaradi tega, ker bi se z vpisom spremembe površina te parcele zmanjšala za 74 m2. Podlaga za sporni vpis v zemljiški knjigi je odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Kranj, Izpostave Kranj št. 90312-126/1996 z dne 22.10.1996, ki jo je navedeni upravni organ izdal na podlagi določbe 33. čl. Zakona o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS št. 16/74 s spremembami - v nadaljevanju ZZKat). Po navedeni določbi se lahko opravi na zahtevo in stroške lastnika oz. uporabnika in pod določenimi pogoji izven sodnega postopka prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru. Zaradi ugotovljene in evidentirane spremembe katastrskih podatkov v površini navedene parcele, je bil dolžan geodetski organ na podlagi 31. čl. ZZKat seznaniti sodišče o tej spremembi, dolžnost pristojne geodetske uprave, da pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču odločbe, s katerimi ugotavljajo dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, pa izhaja tudi iz določbe 24. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK). Ker gre za pravnomočno odločbo upravnega organa, na podlagi katere se opravi vpis podatka v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne presoja njene vsebine, za kar v določbah ZZK res ni podlage. Vendar v obravnavanem primeru zemljiškoknjižno sodišče tega tudi ni storilo, pač pa je le ugotavljalo, ali so podani pogoji za vpis po določbi 86. čl. ZZK, po kateri med ostalim mora paziti na morebitne ovire za vpis glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje. Vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine seveda pomeni oviro za vpis, vendar le, kolikor se nanaša na takšna razpolaganja. V obravnavani zadevi pa, kot pritožba pravilno opozarja, ne gre niti za odsvojitev, niti za obremenitev nepremičnine, pač pa le za vpis spremembe površine zemljišča, do katere je prišlo skladno s katastrskemi predpisi in v ustreznem postopku, ki ga je izvedel upravni organ sicer na predlog lastnika parcele, vendar skladno z določbami ZZKat. Okoliščin, ki bi kazale na sklepanje, da je zaradi razlike v izmeri površine parcele v danem primeru prišlo do prikritega prometa z nepremičnino, pritožbeno sodišče ne vidi, saj gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika. Zaradi kršitev navedenih materialnopravnih določb ZZK in ZZKat je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo tako, da se dovoli vpis po uradni dolžnosti na podlagi v izreku tega sklepa citirane pravnomočne odločbe upravnega organa (3. tč. 95. čl. ZZK). Hkrati je bilo potrebno odločiti tudi o izbrisu zaznambe, da se vpis ne opravi, glede na odločitev zemljiškoknjižnega referenta, ki je vsebovana v 2. točki sklepa z dne 19.9.1997 Dn. št. 2361/97.