Jedro

Če sodišče prve stopnje ni vedelo, da je bila tožnica v obdobju, ko je trajal spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaposlena pri drugem delodajalcu, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ter je tako novo dejstvo potrebno upoštevati v pritožbenem postopku in zadevo vrniti sodišču v ponovno sojenje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki 2. in 3. izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (točka 1. izreka).

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se razveljavita sklepa tožene stranke z dne 12.11.1995 in 5.1.1996 o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi nujnih operativnih razlogov. Tožena stranka je dolžna vrniti tožnico na njeno prejšnje delovno mesto v delovni enoti Buffet X., oz. tožnici primerno delovno mesto, oz. ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zapadlega zneska v plačilo ter ji povrniti njene stroške postopka v znesku 41.310,00 SIT in sodne takse v znesku 2.445,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo in obrestmi le do dneva, ko je tožnica sklenila novo delovno razmerje pri drugem delodajalcu. V pritožbi navaja, da je tožnica zamolčala dejstvo, da je od 11.6.1997 dalje redno zaposlena pri samostojni podjetnici A.A., Gostišče D. iz A., o čemer je tožena stranka pridobila podatke šele po končani zadnji obravnavi. S tem, ko je tožnica, kljub temu, da je vložila tožbo v tej zadevi, sklenila novo delovno razmerje pri drugem delodajalcu, nedvomno izrazila željo, da ji, ne glede na izid tega postopka, preneha delovno razmerje pri toženi stranki. Te okoliščine so nove in sodišče o njih še ni razpravljalo in tudi ni upoštevalo v izpodbijani sodbi. Zato bi moralo naložiti toženi stranki pod točko 2. izreka le priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo in obrestmi do dneva, ko je sklenila tožnica delovno razmerje.

Tožnica v svojem odgovoru na pritožbo soglaša z izpodbijano sodbo prve stopnje in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da so delno utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito razsodilo, ko je razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12.11.1995 in 5.1.1996 o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi nujnih operativnih razlogov. Pri tem je popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo tudi ne dvomi, soglaša pa tudi s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne zaključke in pravilno obrazložitev sodišča prve stopnje, ko je razveljavilo oba izpodbijana sklepa tožene stranke. Ob tem pa ugotavlja pritožbeno sodišče, da je ostalo še nepopolno dejansko stanje zaradi novih dejstev, o katerih sodišče prve stopnje ni zavzelo svojega stališča, zato je o reintegraciji in priznanju pravic iz delovnega razmerja vključno s plačo in zakonitimi zamudnimi obrestmi vsaj preuranjeno odločilo. Gre torej za nova in odločilna dejstva, pomembna za izdajo zakonite in pravilne sodne odločbe, za katera pa sodišče prve stopnje ni vedelo, ko je izreklo to izpodbijano sodbo. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo v točki 2. in tudi točki 3. glede stroškov postopka ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem dokaznem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvajati dokaze v nakazani smeri in ugotoviti, kdaj se je tožnica ponovno zaposlila pri drugem delodajalcu, to je pri samostojni podjetnici A.A. in pri tem ugotoviti, ali je sklenila delovno razmerje za določen čas oz. nedoločen čas, upoštevajoč pri tem tudi dokončnost sklepa tožene stranke z dne 5.1.1996 (dokaz B/6), saj je tožnici prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki šele po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Sklep tožene stranke z dne 5.1.1996 pa je tožnica prejela 8.1.1996. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tudi preveri vse nadaljne pritožbene navedbe tožene stranke, poleg tega naj tudi zavzame stališče do navedb tožnice v odgovoru na pritožbo in ponovno razsodi o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede reintegracije in reparacije.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v točki 2. in 3. glede stroškov postopka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (točka 1. izreka) in obenem sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (3. odst. 166. člena ZPP).

Določbe ZPP je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določilom 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I in 45/94-I).