Jedro

Če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, je ne samo takojšnji pregled stvari in opozorilo na očitne napake mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj, pač pa je tudi obvestilo o vrsti in pojavnosti skrite napake treba presojati ob upoštevanju tretjega odstavka 461. člena OZ. Tudi opis skrite napake je zato mogoče odložiti za čas, ko lahko kupec po normalnem teku stvari zanjo izve od svojih odjemalcev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v višini 349,99 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 62683/2017 z dne 11. 7. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da mora toženi stranki povrniti 1.628,36 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo računa za 12 ton granulata, ki ga je prodala toženi stranki v mesecu juniju 2016, zavrnilo na podlagi drugega odstavka 480. člena Obligacijskega zakonika. Ugotovilo je namreč, da je bil utemeljen nasprotni zahtevek tožene stranke na znižanje kupnine iz naslova jamčevanja za stvarne napake prodanega granulata.

6. Pritožba nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka reklamacijo tožene stranke zavrnila predvsem iz razloga časovne oddaljenosti (ker je tožena stranka blago reklamirala več kot mesec dni po odpremi), kar naj bi držalo zgolj delno. Reklamacijski zahtevek tožene stranke je bil potrditvah pritožnice nesprejemljiv tudi zaradi nejasnosti pri definiranju količin in dejstva, da naj bi se težave pojavile samo pri materialu, ki je bil dostavljen toženi stranki. S trditvami, da so se težave pojavile samo pri materialu, ki je bil dostavljen toženi stranki, se tožeča stranka ne more uspešno braniti zoper ugovor, da je imelo toženi stranki prodano blago stvarne napake. Tovrstne trditve tožeče stranke so bile povsem pavšalne in nepreizkusljive, saj tožeča stranka ni niti navedla in še manj dokazovala, koliko granulata iz iste serije je v istem obdobju prodala drugim konkretno navedenim kupcem. Tudi ugovor "nejasnosti pri definiranju količin" je neargumentiran. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji pojasnila, (kar med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno), da je v mesecu maju 2016 pri tožeči stranki naročila 72 ton LDPE regenerata, ki ga je tožeča stranka toženi stranki dobavila v mesecu juniju 2016 v treh odpremah in ga toženi stranki fakturirala s tremi računi. Zaradi neustrezne kvalitete je tožena stranka grajala dobavo po dveh kamionih regenerata (glej e-sporočilo z dne 20. 7. 2016 - B6), t.j. 24 ton regenerata, kot je tožena stranka pojasnila v pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2017. V reklamaciji z dne 20. 7. 2010 sicer res ni izrecno navedeno, da se reklamacija nanaša na 24 ton granulata (t.j. na dve dobavi), vendar pa gre pri tem po oceni pritožbenega sodišča za nejasnost oz. pomanjkljivost minorne narave, ki bi bila odpravljiva ob minimalni aktivnosti tožeče stranke, če bi na to nejasnost (na kolikšno količino dobavljenega granulata se reklamacija nanaša) ob prejemu reklamacije opozorila toženo stranko. Enako velja za pritožbeni očitek, da tožena stranka kot kupec v obvestilu o napaki te ni natančneje opisala. Glede na to, da je tožeča stranka reklamacijo zavrnila iz drugih razlogov in ne zaradi pomanjkljivosti, na katere se je pričela sklicevati šele v tem postopku, je toženo stranko zavedla, da z njenim obvestilom o napakah ni nič narobe, in da je tožeči stranki v celoti razumljivo.

7. Sicer pa je treba v zvezi z vsebino sporočila o grajanju napake upoštevati, da tožena stranka kot kupec granulata nastopala le kot vmesni člen, saj je granulat nemudoma odpravila naprej in ga je v proizvodnji uporabil šele kupec njenega kupca; napake granulata pa so se pojavile šele v proizvodnem procesu končnega kupca, v katerem je bil uporabljen in imajo zato naravo skritih napak. Če je namreč kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, je ne samo takojšnji pregled stvari in opozorilo na očitne napake mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj, pač pa je tudi obvestilo o vrsti in pojavnosti skrite napake treba presojati ob upoštevanju tretjega odstavka 461. člena OZ. Tudi opis skrite napake je zato mogoče odložiti za čas, ko lahko kupec po normalnem teku stvari zanjo izve od svojih odjemalcev, saj že samo ugotavljanje oz. preverjanje obstoja napake lahko v takem primeru traja več časa. Pravilna je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo tožeči stranki kot prodajalcu znano, da je tožena stranka granulat prodala naprej in so neupoštevne pritožbene navedbe, ki to njeno vednost zanikajo. Povsem jasno to izhaja iz odgovora tožeče stranke na reklamacijo tožene stranke, v katerem tožeča stranka navaja, da naj bi bila reklamacija sporna tudi zaradi tega "ker naj bi kupci tožene stranke nujno potrebovali granulat za proizvodnjo in je tožena stranka forsirala, da se material čim prej proda oziroma odpremi" (B6). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo vsebino reklamacije tožene stranke z dne 20. 7. 2016 (B6), da je v zvezi z opisom in pojavnostjo napake še potekala komunikacija tožene stranke s kupcem v Italiji (da se je torej vrsta in vsebina napake v tem času še natančneje ugotavljala), in da je tožena stranka prav s tem namenom (da tožeča stranka sodeluje že pri ugotavljanju in preverjanju napake) tožečo stranko posebej pozvala, da zagotovi nekoga iz proizvodnje, da bi skupaj obiskali kupca v Italiji in tam preverili granulat. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da bolj podrobni opis napake glede na te dejanske okoliščine primera v času podaje reklamacije ni bil potreben. Pritožbeno sodišče še pripominja, da razlogi za zaščito prodajalčevih interesov, ki so mu namenjeni razmeroma kratki jamčevalni roki in razmeroma stroge obveznosti kupca, ne smejo iti v škodo interesov kupca, da se zaščiti v primeru ugotovljenih napak. V nasprotju z načelom poštenja in enakega obravnavanja udeležencev v poslovnem razmerju bi bilo sankcionirati kupca za vsako najmanjšo pomanjkljivost (tudi povsem nebistveno) v njegovem obvestilu o napaki, o kateri je bil prodajalec obveščen in na katerega se ni odzval in ga je brez vsakega vprašanja kategorično zavrnil. Tožeče stranke ob prejemu reklamacije dne 20. 7. 2016 niso zanimale niti nepojasnjene količine niti vsebina stvarne napake.

8. Opustitev tožeče stranke, da sodeluje pri ugotavljanju napake, sicer ne pomeni, da se sodišču z njenim obstojem ni bilo potrebno ukvarjati. Tega sodišče prve stopnje tudi ni storilo, saj je izvedlo celoten dokazni postopek, vključno z zaslišanjem udeleženih oseb. Je pa tožeča stranka z opustitvijo svoje sodelovalne dolžnosti nedvomno bistveno poslabšala svoj procesni trditveni in dokazni položaj (in ga olajšala toženi stranki), saj je z opustitvijo pregleda grajane stvari z napako izgubila možnost uveljavljati konkretne ugovore, ki bi ji jih tak pregled omogočil. Tožena stranka pa je nasprotno uspela prepričati sodišče, da je imel dobavljeni granulat skrito stvarno napako, da ga je tožena stranka pravočasno reklamirala tožeči stranki, da je bil v posledici reševanja reklamacije granulat vrnjen toženi stranki, ki ga je tožena stranka tudi ponudila tožeči stranki, kar pa je tožena stranka zavrnila oz. se na ponudbo ni odzvala.

9. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ni zaslišalo priče F. P., ki bi lahko pojasnil, kdaj mu je bil sporni regenerat s strani tožene stranke dejansko dostavljen in kdaj je toženo stranko obvestil o napakah na regeneratu. Razmerje med toženo stranko in njenim kupcem ni predmet tega postopka, poleg tega se dokazi v sodnem postopku ne izvajajo v informativne namene, to je zato, da bi se šele z njihovo izvedbo izvedelo za morebitna pravno pomembna dejstva. Tožeča stranka tudi ni bila v spoznavni krizi glede teh dejstev. Če bi se ustrezno odzvala na reklamacijo tožene stranke, bi imela možnost izvedeti, kdaj je kupec tožene stranke toženo stranko obvestil o napakah, in tako preveriti, ali je tožena stranka imela možnost, da se sklicuje na zamudo rokov v zvezi z grajanjem.

10. V zvezi s pritožbo zoper odločitev o stroških, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o povračilu stroškov odločilo na določeno zahtevo tožene stranke v skladu z določbo 163. člena ZPP. Tožena stranka je namreč na naroku za glavno obravnavo zahtevala stroške po stroškovniku, ki ga je priložila in v kateri so stroški povsem določeno specificirani.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na relevantne pritožbene razloge. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Ker s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeča stranka sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu s priglašenimi v višini 625 odvetniških točk za odgovor na pritožbo in 22% DDV.