Jedro

Med poslabšanjem zdravstvenega stanja in vzrokom invalidnosti mora biti izkazana vzročna zveza.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožnikovo zahtevo za ugotavljanje novega odstotka vojaške invalidnosti. Odločitev je oprla na mnenje posebne zdravniške komisije, po katerem ugotovljena sladkorna bolezen s težko okvaro ožilja, ki je povzročila amputacijo leve spodnje okončine, ni v zvezi s priznano poškodbo levega kolena. Zato ni verjetno, da je nastala sprememba organizma, vplivala na že ugotovljen odstotek invalidnosti.

Tožnik je zoper to odločbo tožene stranke sprožil upravni spor, in sicer tako, da je vlogo z dne 21.10.1992 poslal na temeljno sodišče. Te vloge Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni prejelo. Zanjo je izvedelo šele iz tožnikovega dopisa z dne 30.12.1993 v katerem le ta navaja, da je vložil tožbo v upravnem sporu na temeljno sodišče in ker je kasneje izvedel, da to sodišče ne rešuje teh zadev, sedaj ponovno pošilja vlogo z dne 21.10.1992, poizvednico pri pošti z dne 8.12.1993 in dokument o sladkorni bolezni.

Sodišče je vlogo tožnika z dne 21.10.1992 štelo kot pravočasno vloženo tožbo. Upoštevalo je namreč, da je bil pravni pouk v izpodbijani odločbi nepopoln in da je tožnik prava nevešča stranka (2. odstavek 25. člena zakona o upravnih sporih).

Tožnik v tožbi navaja, da z izpodbijano odločbo ni zadovoljen, ker mu z njo ni priznano povišanje odstotka vojaške invalidnine. Zaradi strelnih ran, dobljenih med NOV, je ves čas čutil močne bolečine, tudi nastala sladkorna bolezen, okvara ožilja ter amputacija leve noge so posledice poškodb iz vojne. Navaja, da je zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja upravičen do zvišanja invalidnine.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba ni utemeljena.

Po 107. členu zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81, 41/83, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporablja kot republiški predpis, lahko vojaški invalid vloži zahtevo za ugotovitev novega odstotka vojaške invalidnosti, če nastanejo spremembe, ki vplivajo na njegove pravice (1. odstavek). Postopek se začne, če vojaški invalid dokaže kot verjetno, da je nastala sprememba, ki vpliva na določeno pravico (4. odstavek). Med poslabšanjem zdravstvenega stanja in vzrokom invalidnosti mora biti izkazana vzročna zveza. Sodišče je po vpogledu upravnih spisov presodilo, da je tožena stranka na podlagi strokovnega mnenja zdravniške komisije pravilno odločila. Tožbena navedba, da je poslabšano zdravstveno stanje v vzročni zvezi s strelnimi ranami in priznano okvaro organizma, ni utemeljena. Iz izvidov zdravnikov specialistov Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, fiziatra Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kirurga in endokrinologa z dne 10.6.1992, 4.2.1991, 3.1.1992, 25.2.1992 in 19.3.1992 izhaja, da je sedanje stanje okvare organizma, glede na priznano poškodbo levega kolena, nespremenjeno. Sladkorna bolezen s težko okvaro ožilja, ki je povzročila tudi amputacijo leve spodnje okončine, ni v zvezi s priznano poškodbo. Na podlagi teh izvidov je posebna zdravniška komisija za oceno mnenja zdravnika specialista o spremembi pri vojaškem invalidu, ki vpliva na ugotovljeni odstotek vojaške invalidnosti, dne 17.9.1992 podala mnenje, da ni verjetno, da je pri vojaškem invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek vojaške invalidnosti.

Ker torej ni verjetno izkazano, da je pri tožniku nastala sprememba, ki bi vplivala na njegove pravice, je tožena stranka utemeljeno zavrgla njegovo zahtevo. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi navedenega ustavnega zakona.

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na poseben senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, v 15 dneh po njenem prejemu. Pritožba se vloži neposredno ali po pošti, lahko pa se poda na zapisnik pri tem sodišču.