Jedro

Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da utemeljen sum ni podan, ker naj bi bili dokazi na katerih ta temelji, zaradi nepoučenosti obdolženega o privilegiju zoper samoobtožb ob odvzemu prostosti, pridobljeni nezakonito.

Iz odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju, kot tudi iz Zapisnika o zasegu predmetov izhaja, da je bil obdolženi, ob prisotnosti prevajalke za ruski jezik, poučen o svojih pravicah o jeziku, ki ga razume. Obdolženi je vsebino vročenih listin razumel, kar je potrdil tudi s svojim lastnoročnim podpisom.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju iz pripornega razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženega A. A. podaljšal pripor.

2.Uvodoma navedeni sklep s pravočasno pritožbo izpodbija zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženega odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP kot tudi v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno begosumen in ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca, tudi sorazmeren ukrep.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na še nepravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih ta temelji. Ob tem, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta zaslišani priči B. B. in C. C. potrdili očitke v zvezi s storitvijo očitanega kaznivega dejanja, ki bremeni obdolženca, so neutemeljeni pritožbeni očitki, da utemeljen sum ni podan, ker naj bi bili dokazi na katerih ta temelji, zaradi nepoučenosti obdolženega o privilegiju zoper samoobtožbo, ko naj bi mu bila dne 19. 4. 2024 odvzeta prostost (ob pridržanju po 157. členu ZKP), po doktrini sadežev zastrupljenega drevesa, pridobljeni nezakonito.

6.Glede vseh ugotovljenih okoliščin obravnavanega primera, pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da tako iz pritožbeno problematizirane odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju, kot tudi iz Zapisnika o zasegu predmetov z dne 19. 4. 2024, upoštevajoč dejstvo, da je bil sum v zvezi s storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja zoper obdolženga že osredotočen, izhaja, da je bil obdolženi, ob prisotnosti prevajalke za ruski jezik D. D., poučen o svojih pravicah, tako po četrtem odstavku 148. člena ZKP kot tudi po 4. členu ZKP, torej v jeziku, ki ga razume. Iz navedenih listin, iz katerih izhajajo podatki obdolženega ter pravni pouk, izhaja da je obdolženi vsebino vročenih listin razumel, kar je nenazadnje potrdil tudi s svojim lastnoročnim podpisom. Tako se glede na vse ugotovljene okoliščine, kot neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe zagovornika, da obdolženi o svojih pravicah v postopku naj ne bi bil poučen in da posledično kasneje zbrani dokazi naj ne bi bili zakoniti. Po oceni pritožbenega sodišča zato zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana.

7.Kot neutemeljene pa se izkažejo tudi preostale pritožbene navedbe, da v spisu ni dokazov, ki bi izkazovali obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi kot član hudodelske združbe izvršil očitano mu kaznivo dejanje. V podkrepitev tega pritožnik povzema obdolženčev zagovor, v katerem krivdo za očitano mu kaznivo dejanje zanika, ker naj bi prevoz tujcev opravil za svojega bodočega delodajalca E. iz Grčije, s predstavnikom katerega je komuniciral preko telefonskih aplikacij in ki mu je zagotavljal, da imajo tujci urejen status. Navedene dokazno nepodprte pritožbene navedbe, pa ne morejo omajati prepričljivih prvostopenjskih zaključkov o obstoju utemeljenega suma, kot prvega pogoja za odreditev in podaljšanje pripora, ki temelji na dokazih, povzetih v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki pa jih pritožnik zavrača zgolj na načelni ravni, rekoč, da iz njih utemeljen sum ne izhaja. Tako posplošeni pritožbeni očitki pa ne morejo omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, da je verjetnost, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni.

8.Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje o obstoju begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, zato se pritožbeno sodišče v zvezi s temi pogoji sklicuje na prepričljive, celovite in jasne razloge sodišča prve stopnje iz 8. do 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obdolženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.