Jedro

T.i. protispisnost bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra.

Ponovitvena nevarnost (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje oziroma mora biti podana vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca pa je v tej zvezi pravno nepomembna.

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega R.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženega R.Č. na podlagi določbe 2. odstavka 205. člena ZKP na predlog okrožne državne tožilke podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) še za 2 meseca, to je do 26.12.2003 do 17. ure.

Zoper navedeni sklep je obdolženčeva zagovornica dne 28.10.2003 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 2. in 3. točki 1. odstavka 420. člena ZKP in vrhovnemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni in pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril (2. odstavek 423. člena ZKP) in predlagal, da jo vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno. Vložnica zahteve z zatrjevanjem protispisnosti v izpodbijanem sklepu smiselno uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki pa ni podan. V navedbah zagovornice, ki jih povzema, po mnenju vrhovnega državnega tožilca ni nikakršne protispisnosti, pač pa gre za njeno drugačno oceno utemeljenosti suma kot temeljnega pogoja za odreditev in podaljšanje pripora.

Nesprejemljivo je tudi stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da se ponovitvena nevarnost mora nanašati na konkretne in opredeljive osebe. Stališče je nesprejemljivo že zato, ker ni mogoče vnaprej predvideti, v kakšnih situacijah bi se obdolženec, če bi ostal na prostosti, znašel in ki bi lahko bile nevarne, upoštevaje njegova ugotovljena nagnjenja. Kroga oseb, ki bi bil ogrožen, če bi obdolženec ostal na prostosti, vnaprej ne poimensko, ne kako drugače, ni mogoče predvideti. Zato zatrjevane pa ne konkretizirane kršitve določb ZKP, Ustave RS in Konvencije o temeljnih človekovih pravicah niso podane.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornica navaja, da je vrhovno sodišče v obrazložitvi svoje odločbe "zagrešilo protispisnost", s čimer smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.

Najprej je treba ugotoviti, da vrhovno sodišče v tistem delu obrazložitve svoje odločbe, v katerem naj bi bila vsebovana zatrjevana protispisnost, zgolj (dobesedno) povzema predlog okrožne državne tožilke za dopolnitev preiskave (l. št. 373), na podlagi katerega ugotavlja obstoj enega od pogojev za podaljšanje pripora in sicer, ali traja preiskava najkrajši potreben čas in ali je ni bilo mogoče dokončati zaradi objektivnih razlogov. Na tej osnovi sodišče ni naredilo nobenih "dokaznih sklepanj", kot trdi zagovornica, pač pa je le ugotovilo, da bo preiskavo potrebno dopolniti z odreditvijo novega izvedenca psihiatrične stroke, ki bo ocenil tudi obdolženčevo sposobnost obvladovanja glede na to, da prvi izvedenec na to vprašanje ni mogel odgovoriti.

Iz omenjenega predloga okrožne državne tožilke, ki ga izpodbijani sklep povzema, ne izhaja, da bi njegova obrazložitev povzemala vsebino izvedenčevega strokovnega mnenja. Navaja namreč, da je iz mnenja izvedenca "moč razbrati, da je obdolženec sicer razumel, kaj počne (v zvezi z opisom izreka zahteve za preiskavo), ne more pa presoditi, kakšna je bila tedaj obdolženčeva sposobnost obvladovanja svojega vedenja". "Razbrati" pomeni ugotoviti pomen besede ali besedne zveze iz sobesedila. Omenjeno besedilo po vsebini predstavlja zgolj razlago izvedenčevih ugotovitev, ki se nanaša na obseg obdolženčeve sposobnosti razumevanja v času storitve kaznivega dejanja, zaradi česar v tem primeru ni mogoče govoriti o protispisnosti. Ta kršitev bi bila podana samo v primeru, če bi sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa netočno reproduciralo vsebino izvida in mnenja izvedenca psihiatra. Sicer pa je treba ugotoviti, da se njegovo mnenje (točka 3, l.št. 331), v ničemer ne razlikuje od vsebine besedila, ki naj bi po mnenju zagovornice predstavljalo protispisnost. Izvedenec je namreč ugotovil, da je "v tistem času obdolženec razumel, kaj počne (ker sam popolnoma zanika obtožbe, velja to za vse njegovo početje v tistem času in ne samo za morebitna dejanja, ki jih je obdolžen)". Sklepanje v spornem besedilu, da se sposobnost obdolženčevega razumevanja nanaša tudi na morebitna kazniva dejanja oziroma tisto, kar je v zvezi z opisom izreka zahteve za preiskavo, se od navedenih izvedenčevih ugotovitev ne razlikuje. Zanikanje obdolženčevih motenj na področju spolnosti, (pri čemer se zagovornica sklicuje na sovražnost prič ter "protispisno tolmačenje izvedenčevega mnenja"), pa po vsebini pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Enako procesno kršitev, to je "protispisnost", zagovornica smiselno zatrjuje v zvezi z ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da je podana konkretna nevarnost, da bi obdolženec s svojim ravnanjem nadaljeval oziroma spolno zlorabljal otroke ženskega spola, s katerimi bi prišel v stik, pa naj si bodo to njegovi ali tuji otroci. V tej zvezi zagovornica navaja: da bi morala biti obdolženčeva spolna iztirjenost, kolikor bi res obstajala, že kje zabeležena; da obdolžencu otroci niso več dostopni, ker so oddani v rejo in da je bil zatrjevani pripor odrejen zaradi nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj na škodo lastnih otrok, sedaj pa se ta nevarnost nedopustno širi še na tuje otroke, čeprav ni nobenega podatka, da bi obdolženec, razen s svojimi, prihajal v kontakt tudi z drugimi otroci ženskega spola. Zaradi navedenega je po mnenju zagovornice odločitev o podaljšanju pripora v nasprotju s podatki spisa. Zagovornica na takšen način izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem v povezavi z oceno pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, torej ponovno uveljavlja razlog, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).

Vložnica zahteve tudi navaja, da je nedopustno podaljševanje pripora zaradi nevarnosti, da bi bilo kaznivo dejanje ponovljeno zoper morebitne neznane osebe in da pomeni takšna odločitev "kršitev ZKP, Ustave RS ter Konvencije o temeljnih človekovih pravicah". Po njenem mnenju se mora ponovitvena nevarnost nanašati na konkretne in opredeljive osebe.

Takšno gledanje zagovornice je zgrešeno. Verjetnost, da bo oseba, za katero je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, na prostosti ponovila kaznivo dejanje (ponovitvena nevarnost), je lahko ugotovljena le na podlagi jasno izraženih, konkretnih in specifičnih okoliščin, ki omogočajo utemeljeno sklepanje, da je podana realna nevarnost, da bo oseba ponovila določeno, specifično kaznivo dejanje. Nevarnost ponovitve se mora nanašati na enako ali istovrstno dejanje, oziroma podana mora biti vsebinska in časovna povezava med kaznivim dejanjem, zaradi katerega je obdolženec v postopku ter kaznivim dejanjem, ki naj bi ga ponovil. Natančnejša opredelitev predmeta napada oziroma oškodovanca je v tej zvezi pravno nepomembna. V izpodbijanem sklepu so navedene konkretne in specifične okoliščine (v zvezi z načinom storitve kaznivega dejanja, da naj bi že prej prihajalo do zadovoljevanja obdolženčevih spolnih potreb pri drugih oškodovankah, obdolženčeve osebne lastnosti, kot izhajajo iz ugotovitev izvedenca psihiatra), ki opravičujejo oceno o ponovitveni nevarnosti, kakršna je bila sprejeta v izpodbijanem sklepu in ki ji ni mogoče odreči razumne presoje. Zato tudi te, posplošeno zatrjevane kršitve, niso z ničemer izkazane.

Zaradi navedenih razlogov je vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.