Jedro

Duševne bolečine, ki jih je tožnica po tožbenih navedbah trpela zaradi tega, ker je bila njenemu možu – kot se je izkazalo v sodnem postopku – nezakonito izrečena sankcija prenehanja delovnega razmerja, ne predstavljajo pravno upoštevne škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2,450.000,00 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožnici naložilo plačilo toženčevih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zavzelo je stališče, da s pravnomočno sodbo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja predstavlja nedopustno ravnanje toženca, vendar pa duševne bolečine, ki jih zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja trpi zakonec prizadete osebe, ne predstavljajo pravno priznane škode.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja "vse revizijske razloge". Trdi, da je sodišče druge stopnje ignoriralo pritožbene navedbe, obravnavalo povsem nepomembna dejstva in s tem toženca postavilo v privilegiran položaj. Glede na to, da je tožnica natančno in logično pojasnila utrpljeno škodo, je navedba, da neutemeljenost zahtevka izhaja že iz tožbe, povsem protislovna in nejasna. Sodišče druge stopnje je prezrlo, da je bila škoda povzročena naklepoma. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo. Delovno razmerje je urejeno s posebnim zakonom, ki nudi varstvo delavcem za uresničitev eksistenčnega položaja, sodišče pa je obravnavalo zadevo, kot da bi bi bil tožničin mož zaposlen mimo svojih družinskih obveznosti. Glede na to, da je bila tožnica osebno prizadeta zaradi izostanka dohodka in da je ob moževem trpljenju zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja imela uničeno družinsko srečo, je ugotovitev sodišč, da ni neposredna oškodovanka, protislovna in nelogična.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitek o neobrazloženosti izpodbijane sodbe ni utemeljen. Sodišče je na podlagi zatrjevanih dejstev zavzelo stališče, da iz njih ne izhaja uveljavljana materialnopravna posledica, tj. toženčeva obveznost povrnitve škode. Da bi tožnica pravočasno podala trditve o naklepni povzročitvi škode, niti ne zatrjuje, niti to ni razvidno iz procesnega gradiva, ki je v spisu.

7. Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. Izpodbijana sodba je na podlagi 201. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) zavzela stališče, da duševne bolečine, ki jih je tožnica po tožbenih navedbah trpela zaradi tega, ker je bila njenemu možu – kot se je izkazalo v sodnem postopku – nezakonito izrečena sankcija prenehanja delovnega razmerja, ne predstavljajo pravno upoštevne škode.

8. Vrhovno sodišče je že v več podobnih primerih (uveljavljanje odškodnine zaradi duševnega trpljenja kot posledice nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zakoncu oziroma staršu) pritrdilo stališčem nižjih sodišč, da uveljavljana škoda ni v pravno upoštevni vzročni zvezi z zatrjevanim škodnim ravnanjem toženca. Navedlo je, da je za odgovor na vprašanje o tožničini upravičenosti do odškodnine pomembna določba 201. člena ZOR, s katero je domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode zamejen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev).(1) Glede na to, da v obravnavanem primeru že kriterij pod a) ni izpolnjen, je stališče izpodbijane sodbe pravilno.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o tožničinih stroških revizijskega postopka je vsebovana v odločitvi o reviziji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako npr. sodba II Ips 427/2008 z dne 19. 11. 2009.