Jedro

Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikov (dolžnikov) ugovor zoper sklep o prodaji z dne 21. 5. 2018 in potrdilo sklep strokovnega sodelavca o prodaji dolžnikovega premoženja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. 3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in pritrdil sodišču prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preden bo višje sodišče odgovorilo na pravno pomembne pritožbene navedbe, poudarja naslednje: 1. postopek osebnega stečaja se je začel na pritožnikov (dolžnikov) predlog; 2. sklep o začetku postopka osebnega stečaja je pravnomočen; 3. pritožnik je ustavitev prodaje solastnega deleža nepremičnine predlagal v fazi, ko je sodišče že izdalo sklep o odpustu obveznosti (sklep z dne 10. 4. 2018) in tudi že ustavilo zaseg dolžnikovega dobroimetja pri organizaciji za plačilni promet ter ustavilo izterjavo stalnih prejemkov (sklepa z dne 8. 5. 2018). Takoj zatem, to je, ko je upravitelj začel z unovčenjem stečajne mase, ki predstavlja nepremično premoženje oziroma dolžnikov solastni del, je dolžnik predlagal, da se unovčevanje prekine do odločitve Ustavnega sodišča o njegovi ustavni pritožbi.

6. Pritožnik nasprotuje sklepu o prvi prodaji, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnine, ki je v lasti stečajnega dolžnika do ½, to je stanovanjske stavbe v ... Vztraja pri predlogu, da se postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča o njegovi ustavni pritožbi, vendar neutemeljeno. Sodišče sme začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 330. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na predlog dolžnika samega, je pravnomočen, zato v tej zadevi ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem preostale stečajne mase in s poplačilom upnikov (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). Že to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča, vendar je višje sodišče v nadaljevanju kljub temu odgovorilo tudi na ostale pritožbene navedbe.

7. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pritožnik vsebine ustavne pritožbe ni izkazal, čeprav bi jo moral, ker gre za postopek, ki ga je sam začel (prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). S tem v zvezi zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana. Poleg tega je višje sodišče samo pogledalo v elektronsko dostopen vpisnik Ustavnega sodišča in ugotovilo (kar navsezadnje izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb), da se ustavna pritožba očitno nanaša vprašanje obstoja dolžnikove obveznosti do dveh izmed več upnikov.1 Ustavna pritožba torej ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo, povedano natančneje, ni bila vložena zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan na dolžnikov predlog. Iz elektronsko dostopnih podatkov tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.

8. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljen. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 344/2016 z dne 5. 10. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 505/2014 z dne 13. 5. 2015 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 973/2013 z dne 14. 7. 2014.