Jedro

Vsak, ki se prijavi na razpis, mora natančno preveriti celotno razpisno dokumentacijo, to je tudi obrazce in priloge, in na ta način ugotoviti, katera dokazila so zahtevana v razpisni dokumentaciji in na podlagi katerih bo mogoče pridobiti pričakovano število točk.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino vlogo, vloženo v zvezi z javnim razpisom „Strateški raziskovalno-razvojni projekti v podjetjih“ (v nadaljevanju javni razpis). Iz obrazložitve je razvidno, da je strokovna komisija v postopku ocenjevanja ugotovila, da njena vloga pri sklopu poslovnih meril v ocenah obeh trojk ne dosega potrebnega praga točk. Javni razpis namreč v prilogi 2 SRRP: Metodologija in merila za ocenjevanje vlog za II. sklop meril (poslovna merila) kot najmanjše število točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, določa 50 točk, in tudi, da bo vloga zavrnjena, če pri oceni kateregakoli od sklopov meril ne bo dosegla potrebnega števila točk ne glede na to, če skupno število točk doseže/preseže prag za sofinanciranje. V konkretnem primeru so razlogi za manjše število točk pri posameznih sklopih meril natančneje opredeljeni in razvidni iz predpisov ocenjevalnih listov, ki so priloga tega sklepa.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da je bilo v navodilih javnega razpisa za pripravo vloge navedeno, da dokazila, ki predstavljajo osnovo za pridobivanje točk v postopku ocenjevanja in ki ne bodo vpisana v obrazec 1 SRRP, ne bodo upoštevana v postopku ocenjevanja. Poleg tega je bilo v prilogi II: Pojasnila k osnovnim merilom (str. 14) navedena zahteva po predložitvi internega pravilnika o mednarodno priznanih certifikatih. To pomeni, da je bil ta pravilnik sestavni del dokazil, ki so bila podlaga za ocenjevanje in ni sodil v tisti sklop, ko se ugotovi nepopolnost vloge. V takem primeru vloga torej ni nepopolna, samo manj je točkovana. Kar zadeva točkovanje „Mednarodna priznanja za tehnološko odličnost“, pritožbeni organ pojasnjuje, da je prvi poslovni ocenjevalec tožnici dodelil 4 točke, saj je spregledal, da je pri tem tožnica navajala tudi certifikata ISO 9001 in ISO 14001, čeprav sta bila ta upoštevana pri merilu „Število mednarodno priznanih certifikatov“. Zaradi tega bi moral prvi ocenjevalec tožnici dodeliti le 2 točki, toliko, kot ji je pravilno dodelil drugi poslovni ocenjevalec, ki je na ocenjevalnem listu navedel komentar, da sta bila certifikata upoštevana že pri merilu mednarodni certifikati, zato jih pri tem merilu ne upošteva. Tožnica je tako v prvi poslovni oceni dosegla 47 točk, v drugi 49 točk, v sklopu poslovnih meril torej povprečno 48 točk. Ker je najmanjše število potrebnih točk za ta sklop 50, je bila njena vloga pravilno zavrnjena.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v svoji vlogi navedla in predstavila tako registrirane inovacije kakor tudi patente. Na podlagi njihovega števila bi po njenem mnenju morala prejeti 4 točke. Meni, da kriterij za uspešnost ne more biti okoliščina, ali je k vlogi priložen interni pravilnik, ki vsebinsko nima nobenega pomena, ampak je pomembno število registriranih inovacij in patentov. Ker je v pojasnilih k osnovnim merilom navedeno, da se upoštevajo le registrirane inovacije, torej tiste, ki so dokumentirane v podjetju v skladu z internim pravilnikom podjetja o spremljanju inovacijske aktivnosti, pomeni, da se nepredložitev pravilnika lahko upošteva le pri točkovanju registriranih inovacij, ne pa tudi pri točkovanju patentov. Zanje bi morala dobiti najmanj 2 in ne 0 točk. Tožnica nadalje opozarja, da je v pojasnilih k osnovnim merilom določeno (str. 15), da ocenjevalec dodeli 2 dodatni točki, če večina dokazil ni starejših od 5 let. Ker je predložila dva nacionalna patenta z letnico patentiranja 2007, meni, da bi bila upravičena do dveh dodatnih točk. Poudarja, da je le v navodilih za pripravo vloge, ki so sicer sestavni del javnega razpisa, navedeno, da dokazila, ki ne bodo vpisana v obrazec 1 SRRP, ne bodo upoštevana v postopku ocenjevanja. Ne v javnem razpisu ne v navodilih pa ni navedeno, katera so tista dokazila, ki predstavljajo osnovo za pridobivanje točk. To je navedeno šele v pojasnilih k osnovnim merilom, ki pa po mnenju tožnice niso sestavni del razpisnih pogojev. Zato preprosto ni vedela, da med ta dokazila sodi tudi pravilnik o spremljanju inovacijske aktivnosti v podjetju. Sprašuje, ali to pomeni, da se ne bodo upoštevala dejstva, ki jih taka dokazila potrjujejo. Navedba, da se ne bodo upoštevala dokazila, po njenem še ne pomeni, da se ne bodo upoštevale inovacije. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. V razlogih podrobno utemeljuje pravilnost sprejete odločitve in poudarja, da nepredloženi interni pravilnik o inovacijah ni mogel vplivati na oceno mednarodnih patentov. Iz ocenjevalnih listov je namreč razvidno, da ocenjevalca nista upoštevala patentov, saj se ti niso nanašali na tožnico, ampak na fizično osebo in Univerzo v A. Prav tako ne drži, da tožnici nista bili priznani 2 točki na račun starosti dokazil, saj je iz ocenjevalnih listov razvidno, da sta oba ocenjevalca pri tem kriteriju dodelila maksimalno možno število točk. V zaključku toženka poudarja, da je tožnica podpisala izjavo, v kateri je med drugim navedeno, da se strinja in sprejema vse pogoje iz razpisa in razpisne dokumentacije, med drugim torej tudi iz priloge 2 SRRP: Metodologija in merila za ocenjevanje vlog. Sestavni del te priloge so namreč tudi pojasnila k osnovnim merilom, ki so sicer strukturirana kot priloga II priloge 2 SRRP, kar pa predstavlja le oblikovno razporeditev besedila.

Tožnica v svoji pripravljalni vlogi navaja še razloge, zaradi katerih meni, da bi toženka morala upoštevati tudi prijavljena patenta.

Tožba ni utemeljena.

Besedilo javnega razpisa (Uradni list RS, št. 117/08) v 15. točki določa, da so natančna navodila za pripravo in oddajo vloge opredeljena v Navodilih za pripravo in oddajo vloge SRRP, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Javni razpis torej napotuje na uporabo navodil. Kot ugotavlja sodišče, pa je v njih določeno, da mora predlagatelj svoji vlogi v pisni obliki priložiti dokazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji in ki predstavljajo osnovo za pridobivanje točk v postopku ocenjevanja. Predlagatelj mora torej skupaj z vlogo predložiti tudi dokazila – tista, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Slednjo pa v skladu z 19. točko javnega razpisa sestavljajo ne le besedilo razpisa in navodila, ampak tudi obrazci in priloge. To pomeni, da mora vsak, ki se prijavi na razpis, natančno preveriti celotno razpisno dokumentacijo, to je tudi obrazce in priloge, in na ta način ugotoviti, katera dokazila so zahtevana v razpisni dokumentaciji in na podlagi katerih bo mogoče pridobiti pričakovano število točk. Kot priloga in s tem sestavni del razpisne dokumentacije je določena tudi priloga 2 SRRP: Metodologija in merila za ocenjevanje vlog. V njenem delu, poimenovanem priloga II: pojasnila k osnovnim merilom, je navedeno, da bodo upoštevani le mednarodni patenti in registrirane inovacije, za katera bodo priložene fotokopije dokazil o patentih in registriranih inovacijah, vključno s fotokopijo internega pravilnika. Iz tako zapisanega pogoja po mnenju sodišča izhaja jasna zahteva, da mora prijavitelj zato, da bi uspešno uveljavljal registrirane inovacije, zanje priložiti tudi dokazila, to je fotokopijo dokazila o registriranih inovacijah vključno s fotokopijo internega pravilnika.

Glede na navedene razloge se ni mogoče strinjati s tožbeno trditvijo, da navedena pojasnila, ki so sestavni del priloge 2 SRRP: Metodologija in merila za ocenjevanje vlog, niso sestavni del razpisne dokumentacije in s tem razpisnih pogojev, saj nanje preko navodil za pripravo vlog napotuje tudi besedilo razpisa.

Ker v zadevi ni sporno, da tožnik prijavi ni priložil internega pravilnika o inovacijski dejavnosti v podjetju, prijavljene registrirane inovacije pravilno niso bile upoštevane. Vprašanje, ali je tako dokazilo smiselno ali ne, presega okvir tega upravnega spora, v katerem mora sodišče preizkusiti le, ali so bili spoštovani pogoji javnega razpisa. Ker so tudi pojasnila del razpisne dokumentacije, na odločitev v tej zadevi ne more vplivati niti tožbeno stališče, s katerim se je mogoče strinjati, in sicer da bi bilo primerneje v razpisu na enem mestu taksativno našteti dokazila, ki morajo biti priložena vlogi, zato ker predstavljajo osnovo za pridobivanje točk, ne pa da so „skrita v pojasnilih“.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da nepredložitev pravilnika ne bi smela biti upoštevana pri točkovanju patentov. Ni namreč jasno, od kje tožnici podlaga za trditev, da za mednarodne patente ni dobila točk, ker ni predložila pravilnika. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, se ta v obrazložitvi glede točkovanja in razlogov za morebitno manjše število točk sklicuje na prepise ocenjevalnih listov, ki so priloga tega sklepa. Iz ocenjevalnih listov obeh ocenjevalcev, ki se nahajajo v fotokopijah upravnega spisa, pa je razvidno to, kar je pojasnila toženka v odgovoru na tožbo: da mednarodna patenta nista bila priznana, ker se ne nanašata na tožnico.

Ker tožnica ne zatrjuje, da prepisov ocenjevalnih listov ni prejela oz. z njimi ni bila seznanjena, ne more šele v upravnem sporu odpirati vprašanj glede (ne)utemeljenosti točkovanja v tem delu. V pritožbi namreč ni zatrjevala, da gre za njena patenta in da ji zato pripadata 2 točki. Ker stranka v skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu ne sme navajati dejstev in predlagati dokazov, če je imela to možnost v postopku pred izdajo akta, se sodišče do njenih trditev iz pripravljalne vloge ni bilo dolžno opredeliti.

Za nedovoljeno tožbeno novoto gre tudi v primeru navajanja okoliščin, na podlagi katerih tožnica meni, da je na podlagi predloženih nacionalnih patentov z letnico 2007 upravičena do dveh dodatnih točk, saj dokazila niso starejša od 5 let (III. točka tožbe). V pritožbi teh okoliščin ni zatrjevala. Pri tem pa niti ne drži, da ji pri tem merilu ni bilo priznanih maksimalno možno število točk (2), kot je razvidno iz prepisa ocenjevalnih listov.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.