Jedro

Okoliščina, da je tožnikova bivša partnerka sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani (pri čemer ni sodeča sodnica v konkretni pravdi, predlagateljica pa tudi ne navede, na katerem oddelku naj bi sodila), sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper toženo stranko vložil tožbo zaradi razveljavitve hipotekarne kreditne pogodbe, sklenjene med prvo in drugo toženko, ugotovitve neveljavnosti vknjižbe hipoteke na napremičnini v lasti tožnika in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Prva toženka je v odgovoru na tožbo in v prvi pripravljalni vlogi podala predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma za izločitev vseh sodnikov tega sodišča. Navaja, da obstaja dvom v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma da je podan najmanj videz pristranskosti. A. A., bivša dolgoletna partnerka tožnika, s katero imata sina in sta v dobrih odnosih (uspela naj bi se celo dogovoriti za znižanje preživnine za sina), naj bi bila namreč sodnica tega sodišča. **Odločitev o predlogu**

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.1

5. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Okoliščina, da je tožnikova bivša partnerka sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani (pri čemer ni sodeča sodnica v konkretni pravdi, predlagateljica pa tudi ne navede, na katerem oddelku naj bi sodila), sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani gre za večje sodišče, zaradi česar ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Predlagateljica ne izkaže, da bi prav pri vseh sodnikih šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Z institutom možnosti izločitve sodečega sodnika pa je onemogočeno, da bi morebitne tesnejše vezi med določenimi posamičnimi sodniki ali drugimi osebami vplivale na objektivno nepristranskost sojenja.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Podobno sklep VS RS III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011.