Jedro

Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, sodišče pa presodi, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov iz 35. člena ZUS-1, mora upoštevaje določbe 2. člena ZUS-1 na podlagi 31. člena ZUS-1 tožnika opozoriti na to pomanjkljivost in ga pozvati, da pomanjkljivost odpravi. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo odmeri sodno takso na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnica) zoper plačilni nalog istega sodišča I U 423/2011 z dne 2. 3. 2012. Z navedenim nalogom je bilo pritožnici naloženo plačilo sodne takse za tožbo, s katero izpodbija sklep Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Urad) z dne 13. 4. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 17. 1. 2011. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi na podlagi 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pritožničino tožbo razdružilo v dve samostojni tožbi (I U 364/2011 in I U 423/2011). Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 206/2011 z dne 26. 1. 2012 in glede na to, da je pred navedenim sklepom Vrhovnega sodišča že odločilo o tožbi, ki se je po razdružitvi vodila kot I U 364/2011, je pritožnico pozvalo, da se izjavi, ali naj zadevo I U 423/2011 šteje za samostojno tožbo. Skladno s pritrdilnim odgovorom pritožnice ji je poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, na kar je bila pritožnica opozorjena že v prvotnem pozivu. Razlogi, ki jih pritožnica navaja v ugovoru, niso razlogi, s katerimi se lahko izpodbija plačilni nalog.

3. Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge po vseh treh točkah prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Sodišču prve stopnje očita, da ni odgovorilo na navedbe v ugovoru. Povzema dosedanji postopek in navaja, da gre za upravno izvršbo po tretji osebi, v katerem pa pritožnici ni bil priznan položaj stranke. Trdi, da je v njeni zadevi pritožba, ki nima suspenzivnega učinka, neučinkovito pravno sredstvo, saj tudi potem, ko je bila odločba že izvršena, sodišče še ni odločilo o zahtevi za začasno zadržanje izvršitve odločbe oziroma o tem, ali ji gre položaj stranke, ampak ji nalaga plačilo dodatnih sodnih taks. Trdi, da je upravni organ ravnal v nasprotju z 292. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in da bi moral vse zadeve obravnavati v istem postopku pod isto opravilno številko, zaradi česar bi v zadevi tekel le en upravni spor. Odmera več kot trideset sodnih taks v upravnem sporu v isti zadevi je nezakonita in v nasprotju z določbami 2., 21., 23., 24. in 25. člena Ustave RS. Navaja še, da je s samostojno obravnavo tožbe v tej zadevi soglašala zaradi varstva svojega pravnega položaja, saj bi v nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

5. Z obravnavano pritožbo pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek v upravnem sporu na prvi stopnji.

6. Po določbi prvega odstavka 34. a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno vložiti iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

7. Za presojo pravilnosti odmere sodne takse, ki jo pritožnica z obravnavno pritožbo izpodbija, je odločilno, kdaj nastane taksna obveznost. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost nastane ob vložitvi tožbe.

8. V obravnavani zadevi je pritožnica z eno tožbo izpodbijala več upravnih aktov. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov iz 35. člena ZUS-1, je moralo upoštevaje določbe 2. člena ZUS-1 na podlagi 31. člena ZUS-1 pritožnico opozoriti na to pomanjkljivost in jo pozvati, da pomanjkljivost odpravi.

9. Ker je pritožnica po posebnem pozivu sodišča prve stopnje izjavila, da naj sodišče v tej zadevi obravnavano tožbo šteje kot samostojno tožbo, je imelo sodišče na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 podlago za izdajo obravnavanega plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Na podlagi takega poziva ima namreč tožnik pravico, da se sam odloči, ali bo za vsakega (oziroma za katere) od izpodbijanih aktov vložil samostojno tožbo ali ne. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo odmeri sodno takso na podlagi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 (prim. I Up 68/2008 z dne 5. 11. 2009). V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže (prim. I Up 706/2007 z dne 6. 5. 2009). Zato niso utemeljene pritožničine navedbe, da je bil v navedeno izjavo prisiljen glede na okoliščine obravnavane zadeve, v katerih je sodišče prve stopnje predhodno že odločilo o drugi tožbi, ki je nastala z razdružitvijo v obravnavani zadevi.

10. Sodišče se ni dolžno opredeliti do tistih navedb, ki za odločitev o zadevi niso pomembne (prim. sklep Ustavnega sodišča RS Up-409/03). V postopku izpodbijanja plačilnega naloga za sodno takso za odločitev relevantne ugovore določa prvi odstavek 34. a člena ZST-1. Sodišče prve stopnje zato ni storilo očitane kršitve pravil postopka v upravnem sporu in zatrjevanih kršitev Ustave RS, ker se v svojem sklepu ni posebej opredelilo do ugovorov, ki se ne nanašajo na razloga iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1. 11. Pritožnica tudi v pritožbi ponavlja ugovore, ki za odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog niso pomembni. Ker je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 dolžno presoditi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev v zadevi, se ni ukvarjalo s pritožbenimi ugovori, ki se ne nanašajo na razloga iz prvega odstavka 34. a člena ZST-1 oziroma na obravnavani postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

13. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, pritožnica na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.