Jedro

Ugovor zavezanca, da je sam razstrupil odpadke, je ugovor, ki se nanaša na samo upravno izvršbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije št. ... z dne 20.3.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Zdravstvenega inšpektorata RS, Enota Ljubljana št. ... z dne 29. (pravilno: 19.) 1.1995, s katerim je naložil zavezancu (tožniku), da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa založi znesek 663.621,00 SIT, potreben za kritje izvršilnih stroškov po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 2.12.1992. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je po sodbi št. ... z dne 28.9.1994, s katero je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odpravilo sklep Republiškega sanitarnega inšpektorata z dne 26.5.1993, ker znesek v sklepu, izražen v tuji valuti, ni v skladu z 71. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91). Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Enote Ljubljana je v novem postopku izdal nov sklep za založitev stroškov v znesku 663.621,00 SIT. Zoper sklep se je zavezanec pritožil in v pritožbi trdil, da je v celoti realiziral razstrupitev, zato ni dolžan založiti za stroške izvršilnega postopka. Tožena stranka navaja, da je po 280. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Ugovor zavezanca v pritožbi, da je razstrupil vse odpadke, ni predmet tega postopka. Na tej podlagi ugotavlja, da je sklep organa prve stopnje z dne 19.1.1995 pravilen.

Tožnik v tožbi navaja, da se z zaključkom tožene stranke ne strinja. Ker odpadkov, ki so predmet izvršilnega postopka, ni več, tudi ni več potrebno založiti za stroške razstrupitve odpadkov. Predlaga, da vrhovno sodišče odločbo tožene stranke razveljavi in postopek ustavi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka poudarja, da je bil zavezanec 16.10.1993 opozorjen na izpolnitev obveznosti odstranitve in razstrupitve posebnih odpadkov pri opuščeni galvanski obratovalnici na K. n. 26 v Ljubljani, ter tudi opozorjen, če tega ne bo storil, da bo to delo opravilo Javno podjetje Snaga. Ker zavezanec v odločbi določenih obveznosti ni opravil, je to storilo namesto njega drugo podjetje na stroške Občine Ljubljana V.. Zato je organ sanitarne inšpekcije na podlagi 2. odstavka 285. člena ZUP izdal sklep o založitvi zneska za kritje izvršilnih stroškov proti poznejšemu obračunu. Zavezanec se je zoper citirani sklep pritožil, drugostopni organ pa je s svojo odločbo z dne 3.11.1992 pritožbo zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnil kot neutemeljeno. Zoper to odločbo je zavezanec sprožil upravni spor in Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo št. ... z dne 28.9.1994 tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep iz razloga, ker znesek v sklepu, izražen v tuji valuti, ni v skladu z 71. členom Zakona o Banki Slovenije.

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Enota Ljubljana je pridobil novo ponudbo in na njeni podlagi izdal nov sklep za založitev stroškov v znesku 663.621,00 SIT. Zoper sklep se je zavezanec pravočasno pritožil, vendar je drugostopni organ pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da je v skladu z 280. členom ZUP dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožena stranka predlaga, da vrhovno sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Tožnik je že v pritožbi v upravnem postopku uveljavljal ugovor, da je sam razstrupil odpadke, zaradi česar naj ne bi bil dolžan plačati določenega zneska za kritje stroškov. Po presoji sodišča tega ugovora, ki ga tožnik uveljavlja tudi v tožbi v upravnem sporu, tožena stranka ni pravilno presodila, ko je zaključila, da ne gre za ugovor, ki bi se nanašal na samo izvršbo. Ker se po prvem odstavku 281. člena ZUP upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, je očitno, da se ta ugovor nanaša na samo izvršbo. Gre torej za pomembno okoliščino in za kršitev pravil upravnega postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev, če v postopku ta ugovor ni bil oz. ni bil pravilno presojen.

Če pa je bila upravna izvršba že opravljena po drugi osebi, na kar kaže odgovor tožene stranke, pa ne gre več za založitev izvršilnih stroškov, ampak za plačilo stroškov izvršbe (115. člen ZUP), pri čemer je treba ugotoviti znesek na podlagi dejanskih stroškov, nastalih zaradi izvršbe, opravljene po drugi osebi.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 57/97). Določbe ZUP in ZUS/77 je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).