Jedro

Jedro

Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.

Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je zavrnil prošnjo A. A. (sedaj tožnika) za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev rokovnega predloga v zvezi s sklepom Upravnega sodišča RS, opr. št. SuNp 18/2024-4 z dne 12. 11. 2024.

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je zavrnil prošnjo A. A. (sedaj tožnika) za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev rokovnega predloga v zvezi s sklepom Upravnega sodišča RS, opr. št. SuNp 18/2024-4 z dne 12. 11. 2024.

2.Organ za BPP je v postopku zaključil, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh ter je predlog na podlagi tega zavrnil. Organ za BPP ugotavlja, da je prosilec vložil nadzorstveno pritožbo za namene pospešitve obravnavanja v zadevi, ki se je pod opr. št. IV U 57/2023 vodila pred Upravnim sodiščem RS, zunanji oddelek v Celju. V nadzorstveni pritožbi, povzeti v izpodbijanem sklepu, je prosilec navajal, da je 18. 5. 2023 vložil tožbo zaradi odprave odločbe Občine Laško št. 123 - 363/2022 z dne 22. 2. 2023 glede enkratne denarne pomoči, pri čemer je zadnja vloga strank bila vložena oktobra 2023. Predsednica sodišča je zavrnila nadzorstveno pritožbo tožnika ter ugotovila, da je bil neposredno po prejemu nadzorstvene pritožbe, to je dne 5. 11. 2024, izdan sklep o nepristojnosti Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023-16. Organ za BPP je presodil, upoštevajoč 11. člen Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), da je postopek, v katerem je bila vložena nadzorstvena pritožba, na prvi stopnji že zaključen in odstopljen Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, zato predsednik Vrhovnega sodišča ne more sodnici, ki je imela pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe zadevo v obravnavi, oziroma predsednici Upravnega sodišča RS, s sklepom odrediti nobenega od ukrepov, ki jih določa ZVPSBNO. Že iz tega razloga rokovnemu predlogu prosilca po mnenju organa za BPP ne more biti ugodeno. Navedeno velja kljub temu, da je bila zoper sklep o nepristojnosti vložena pritožba, saj o pritožbi na drugi stopnji odloča Vrhovno sodišče RS. Nadalje še meni, da trajanje postopka v dolžini enega leta in pol v konkretnem primeru očitno ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodnica, ki je imela v času vložitve nadzorstvene pritožbe zadevo v reševanju, je namreč v poročilu, ki ga je predložila na zahtevo predsednice sodišča, pojasnila, da zadeva še ni prišla na vrsto, saj trenutno rešuje še redne zadeve iz druge polovice leta 2022. V konkretnem primeru tudi ne gre za prednostno zadevo po samem zakonu, prosilec pa pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ni navajal nujnosti reševanja zadeve zaradi njegove materialne stiske. Prav tako je organ BPP zavrnil ugovor pasivne legitimacije.

2.Organ za BPP je v postopku zaključil, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh ter je predlog na podlagi tega zavrnil. Organ za BPP ugotavlja, da je prosilec vložil nadzorstveno pritožbo za namene pospešitve obravnavanja v zadevi, ki se je pod opr. št. IV U 57/2023 vodila pred Upravnim sodiščem RS, zunanji oddelek v Celju. V nadzorstveni pritožbi, povzeti v izpodbijanem sklepu, je prosilec navajal, da je 18. 5. 2023 vložil tožbo zaradi odprave odločbe Občine Laško št. 123 - 363/2022 z dne 22. 2. 2023 glede enkratne denarne pomoči, pri čemer je zadnja vloga strank bila vložena oktobra 2023. Predsednica sodišča je zavrnila nadzorstveno pritožbo tožnika ter ugotovila, da je bil neposredno po prejemu nadzorstvene pritožbe, to je dne 5. 11. 2024, izdan sklep o nepristojnosti Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023-16. Organ za BPP je presodil, upoštevajoč 11. člen Zakona o varstvu pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), da je postopek, v katerem je bila vložena nadzorstvena pritožba, na prvi stopnji že zaključen in odstopljen Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, zato predsednik Vrhovnega sodišča ne more sodnici, ki je imela pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe zadevo v obravnavi, oziroma predsednici Upravnega sodišča RS, s sklepom odrediti nobenega od ukrepov, ki jih določa ZVPSBNO. Že iz tega razloga rokovnemu predlogu prosilca po mnenju organa za BPP ne more biti ugodeno. Navedeno velja kljub temu, da je bila zoper sklep o nepristojnosti vložena pritožba, saj o pritožbi na drugi stopnji odloča Vrhovno sodišče RS. Nadalje še meni, da trajanje postopka v dolžini enega leta in pol v konkretnem primeru očitno ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodnica, ki je imela v času vložitve nadzorstvene pritožbe zadevo v reševanju, je namreč v poročilu, ki ga je predložila na zahtevo predsednice sodišča, pojasnila, da zadeva še ni prišla na vrsto, saj trenutno rešuje še redne zadeve iz druge polovice leta 2022. V konkretnem primeru tudi ne gre za prednostno zadevo po samem zakonu, prosilec pa pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ni navajal nujnosti reševanja zadeve zaradi njegove materialne stiske. Prav tako je organ BPP zavrnil ugovor pasivne legitimacije.

3.Tožnik izpodbija odločbo v celoti. Navaja, da je vložil vlogo za pridobitev BPP, in sicer potem, ko je predhodno že zaprosil za dodelitev BPP za sestavo, vložitev ter pravno svetovanje pri vložitvi pritožbe zoper sklep tega sodišča, opr. št. IV U 57/2023-16 z dne 5. 11. 2024. V omenjeni zadevi je tožnik vložil nadzorstveno pritožbo, ki je bila zavrnjena iz razloga, ker se je sodišče opredelilo kot stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi. Zoper naveden sklep je vložil pritožbo, želel pa je vložiti tudi rokovni predlog. Ker takega predloga sam ne zna sestaviti, hkrati pa iz previdnosti sam ne želi vlagati, je podal prošnjo za BPP za sestavo in vložitev ter svetovanje pri vložitvi rokovnega predloga.

3.Tožnik izpodbija odločbo v celoti. Navaja, da je vložil vlogo za pridobitev BPP, in sicer potem, ko je predhodno že zaprosil za dodelitev BPP za sestavo, vložitev ter pravno svetovanje pri vložitvi pritožbe zoper sklep tega sodišča, opr. št. IV U 57/2023-16 z dne 5. 11. 2024. V omenjeni zadevi je tožnik vložil nadzorstveno pritožbo, ki je bila zavrnjena iz razloga, ker se je sodišče opredelilo kot stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi. Zoper naveden sklep je vložil pritožbo, želel pa je vložiti tudi rokovni predlog. Ker takega predloga sam ne zna sestaviti, hkrati pa iz previdnosti sam ne želi vlagati, je podal prošnjo za BPP za sestavo in vložitev ter svetovanje pri vložitvi rokovnega predloga.

4.Izpodbijani odločbi nasprotuje in meni, da so podane bistvene kršitve pravdnega postopka v smislu kršitve do pravice obrambe oz. enakosti pravdnih orožij. Meni, da mu je pravica do pritožbe odvzeta, ker je vložitev pritožbe mogoča le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit. To v praksi pomeni, da mu je brez pomoči odvetnika vložitev onemogočena, s tem pa mu je onemogočeno tudi uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice do pritoževanja.

4.Izpodbijani odločbi nasprotuje in meni, da so podane bistvene kršitve pravdnega postopka v smislu kršitve do pravice obrambe oz. enakosti pravdnih orožij. Meni, da mu je pravica do pritožbe odvzeta, ker je vložitev pritožbe mogoča le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit. To v praksi pomeni, da mu je brez pomoči odvetnika vložitev onemogočena, s tem pa mu je onemogočeno tudi uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice do pritoževanja.

5.Tožnik razume, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla, da je zadeva po njenem mnenju nerazumna in nima izgledov za uspeh. Vendar pa je pri navajanju in posledični odločitvi spregledala bistveno in sicer vlagatelju vloge za dodelitev BPP omogočiti pravno svetovanje, po katerem bi mu bilo pravniško pojasnjeno, kot toženec navaja. Sedaj, ali navedbe toženca sploh držijo ali pa ne, pa sploh še ni sodno preizkušeno in se to lahko izkaže šele, ko bi sodišče izdalo odločitev glede tega. Ocena toženke je torej preuranjena in sodno nepreizkušena, kot taka pa predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka.

5.Tožnik razume, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla, da je zadeva po njenem mnenju nerazumna in nima izgledov za uspeh. Vendar pa je pri navajanju in posledični odločitvi spregledala bistveno in sicer vlagatelju vloge za dodelitev BPP omogočiti pravno svetovanje, po katerem bi mu bilo pravniško pojasnjeno, kot toženec navaja. Sedaj, ali navedbe toženca sploh držijo ali pa ne, pa sploh še ni sodno preizkušeno in se to lahko izkaže šele, ko bi sodišče izdalo odločitev glede tega. Ocena toženke je torej preuranjena in sodno nepreizkušena, kot taka pa predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka.

6.Pri tem gre izrecno poudariti, da je neuradno, zgolj pogovorno ustno mnenje odvetnika B. B. takšno, da je vložitev tako pritožbe kot zlasti rokovnega predloga smiselna. Pridobitev pisnega pravnega mnenja mu je bila zaradi zavrnitve prošnje do BPP onemogočena, s tem pa onemogočena ustavno zagotovljena pravica do enakosti v pravdnem postopku v Republiki Sloveniji. Če je pravica pravdne stranke pritožiti se ali vložiti pravdno sredstvo rokovnega predloga, pa take pravice stranka takega postopka ne more uveljaviti sama, ker je pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit, pomeni, mora biti takšna pravica stranki postopka omogočena brez, da se presoja o možnostih za uspeh v pravdi, še zlasti v delu, ki se nanaša na pridobitev nasveta.

6.Pri tem gre izrecno poudariti, da je neuradno, zgolj pogovorno ustno mnenje odvetnika B. B. takšno, da je vložitev tako pritožbe kot zlasti rokovnega predloga smiselna. Pridobitev pisnega pravnega mnenja mu je bila zaradi zavrnitve prošnje do BPP onemogočena, s tem pa onemogočena ustavno zagotovljena pravica do enakosti v pravdnem postopku v Republiki Sloveniji. Če je pravica pravdne stranke pritožiti se ali vložiti pravdno sredstvo rokovnega predloga, pa take pravice stranka takega postopka ne more uveljaviti sama, ker je pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit, pomeni, mora biti takšna pravica stranki postopka omogočena brez, da se presoja o možnostih za uspeh v pravdi, še zlasti v delu, ki se nanaša na pridobitev nasveta.

7.Tudi sicer pa tožnik trdi, da je raba - sklicevanje na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) bolj zloraba tega določila, in sicer navaja, da si to določilo predstavlja kot varovanje zlorabe pravdnih postopkov. V konkretnem primeru pa tožniku kaj takega ne gre očitati, saj, če bi tožnik želel uveljavljati zakonito pravico, kot ta izhaja iz ZVPSBO in je bila kršitev izkazana na podlagi dejanskega stanja (nobenega sodnega pravdnega dejanja 1 leto in deset dni in še to šele po vložitvi nadzorstvene pritožbe, sam postopek je do vložitve nadzorstvene pritožbe trajal že eno leto, pet mesecev in dvanajst dni), sama izkazana dejstva zagotavljajo, da uveljavljanje take pravice ni očitno nerazumno.

7.Tudi sicer pa tožnik trdi, da je raba - sklicevanje na določilo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) bolj zloraba tega določila, in sicer navaja, da si to določilo predstavlja kot varovanje zlorabe pravdnih postopkov. V konkretnem primeru pa tožniku kaj takega ne gre očitati, saj, če bi tožnik želel uveljavljati zakonito pravico, kot ta izhaja iz ZVPSBO in je bila kršitev izkazana na podlagi dejanskega stanja (nobenega sodnega pravdnega dejanja 1 leto in deset dni in še to šele po vložitvi nadzorstvene pritožbe, sam postopek je do vložitve nadzorstvene pritožbe trajal že eno leto, pet mesecev in dvanajst dni), sama izkazana dejstva zagotavljajo, da uveljavljanje take pravice ni očitno nerazumno.

8.Tožnik ob tem izpostavlja, da je socialno ogrožena oseba. Uveljavlja kršitev ustavnih pravic ter poudarja, da organ o pridobitvi pravice do svetovanja sploh ni odločal, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka v smislu, da sodišče ni presojalo o ponujenih navedbah/argumentih o upravičenosti podane vloge. Ustavno zagotovljena pravica vsakega je, da se sodnih postopkov ima možnost udeleževati ter da mu je postopek, katerega se udeležuje, razumljiv. Takšne pravice v konkretnem primeru, brez pomoči pravnega nasveta, ni mogoče uveljaviti.

8.Tožnik ob tem izpostavlja, da je socialno ogrožena oseba. Uveljavlja kršitev ustavnih pravic ter poudarja, da organ o pridobitvi pravice do svetovanja sploh ni odločal, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka v smislu, da sodišče ni presojalo o ponujenih navedbah/argumentih o upravičenosti podane vloge. Ustavno zagotovljena pravica vsakega je, da se sodnih postopkov ima možnost udeleževati ter da mu je postopek, katerega se udeležuje, razumljiv. Takšne pravice v konkretnem primeru, brez pomoči pravnega nasveta, ni mogoče uveljaviti.

9.Tožnik kot tretje izpostavlja, da je bil sklep naslovljen na osebo z drugačnim priimkom, kot je njegov. Še zlasti je to pomembno z vidika, kdaj odločitev organa, ki je izdal sklep, pravno učinkuje (postane pravnomočna). Ker je mnenja, da se to v pravdnem postopku zgodi šele a.) ob izdaji sklepa ter b.) šele od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe, je jasno, da takšna, četudi napaka, še ni mogla šteti v trenutku, ko je tukaj toženec odločal o predmetu te zadeve, saj še ni bilo niti ugotovljeno, kaj šele pravnomočno, pa tudi ne vročeno, ali gre za napako ali za kaj drugega (žalitev, namerni zmotni zapis zaradi kasnejšega izpodbijanja navedb tožnika ipd.).

9.Tožnik kot tretje izpostavlja, da je bil sklep naslovljen na osebo z drugačnim priimkom, kot je njegov. Še zlasti je to pomembno z vidika, kdaj odločitev organa, ki je izdal sklep, pravno učinkuje (postane pravnomočna). Ker je mnenja, da se to v pravdnem postopku zgodi šele a.) ob izdaji sklepa ter b.) šele od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe, je jasno, da takšna, četudi napaka, še ni mogla šteti v trenutku, ko je tukaj toženec odločal o predmetu te zadeve, saj še ni bilo niti ugotovljeno, kaj šele pravnomočno, pa tudi ne vročeno, ali gre za napako ali za kaj drugega (žalitev, namerni zmotni zapis zaradi kasnejšega izpodbijanja navedb tožnika ipd.).

10.Tožnik uveljavlja še zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je po vložitvi nadzorstvene pritožbe, podane 30. 10. 2024, 5. 11. 2024 sodišče izdalo sklep, po katerem je nadzorstveno pritožbo zavrnilo tako, da se je izjasnilo za nepristojno v odločanju v upravnem sporu tožnika zoper Občino Laško. V tem sklepu pa je izdalo pravni pouk, v katerem navaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 15 dni. Trditev toženke, da je zadeva že predana Delovnemu in socialnemu sodišču je torej najbolj milo rečeno preuranjena, iz pravnega vidika pa povsem zmotna (nepravilna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja). In vendar se je tukaj toženec oprl na to "dejstvo", katero to ni. Na tej predpostavki je bistveno temeljila odločitev, da je vlaganje rokovnega predloga nesmiselno. To pa, kot je mogoče izkazati z vpogledom v spis predmetne zadeve Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023, zlasti sklepa tega sodišča in opravilne številke, z dne 5. 11. 2024, dokazano, ne drži.

10.Tožnik uveljavlja še zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je po vložitvi nadzorstvene pritožbe, podane 30. 10. 2024, 5. 11. 2024 sodišče izdalo sklep, po katerem je nadzorstveno pritožbo zavrnilo tako, da se je izjasnilo za nepristojno v odločanju v upravnem sporu tožnika zoper Občino Laško. V tem sklepu pa je izdalo pravni pouk, v katerem navaja, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 15 dni. Trditev toženke, da je zadeva že predana Delovnemu in socialnemu sodišču je torej najbolj milo rečeno preuranjena, iz pravnega vidika pa povsem zmotna (nepravilna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja). In vendar se je tukaj toženec oprl na to "dejstvo", katero to ni. Na tej predpostavki je bistveno temeljila odločitev, da je vlaganje rokovnega predloga nesmiselno. To pa, kot je mogoče izkazati z vpogledom v spis predmetne zadeve Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023, zlasti sklepa tega sodišča in opravilne številke, z dne 5. 11. 2024, dokazano, ne drži.

11.Posledično, upoštevajoč možnost izpodbijanja navedb, podanih v sklepu zoper vloženo nadzorstveno pritožbo (da sodišče ni nerazumno dolgo odlašalo v predmetnem postopku), tudi ni mogoče dokončno zatrjevati, da takšna razlaga dejansko vzdrži sodno presojo (višjega organa), posledično ne pomeni dejstva, na katerega bi se toženec imel pravico sklicevati se. Gre torej za domnevo, osnovano na zmotnih in nepopolno ugotovljenih trditvah, katere se tukaj izpodbijajo z navedbami, ki jih je mogoče listinsko preveriti (vpogled v spis zadeve Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023).

11.Posledično, upoštevajoč možnost izpodbijanja navedb, podanih v sklepu zoper vloženo nadzorstveno pritožbo (da sodišče ni nerazumno dolgo odlašalo v predmetnem postopku), tudi ni mogoče dokončno zatrjevati, da takšna razlaga dejansko vzdrži sodno presojo (višjega organa), posledično ne pomeni dejstva, na katerega bi se toženec imel pravico sklicevati se. Gre torej za domnevo, osnovano na zmotnih in nepopolno ugotovljenih trditvah, katere se tukaj izpodbijajo z navedbami, ki jih je mogoče listinsko preveriti (vpogled v spis zadeve Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023).

12.Poudarja še, da je reševanje te zadeve (vložitev rokovnega predloga) zanj pomembno tudi z materialnega vidika. Dolgotrajni sodni spor najmanj posredno vpliva na socialno ekonomski položaj. Uspeh v postopku dokazovanja, da je šlo za kršitev sojenja v razumnem roku kot posledico nosi pravično zadoščenje (odškodnino). Ta pa neposredno vpliva na materialni položaj tu predmetno prosilca za BPP. Predlaga ugoditev tožbi razveljavitev odločbe ter da se tožencu naloži izdajo nove odločbe ter poplačilo stroškov postopka.

12.Poudarja še, da je reševanje te zadeve (vložitev rokovnega predloga) zanj pomembno tudi z materialnega vidika. Dolgotrajni sodni spor najmanj posredno vpliva na socialno ekonomski položaj. Uspeh v postopku dokazovanja, da je šlo za kršitev sojenja v razumnem roku kot posledico nosi pravično zadoščenje (odškodnino). Ta pa neposredno vpliva na materialni položaj tu predmetno prosilca za BPP. Predlaga ugoditev tožbi razveljavitev odločbe ter da se tožencu naloži izdajo nove odločbe ter poplačilo stroškov postopka.

13.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

13.Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravni spis.

K I. točki izreka

K I. točki izreka

14.Tožba ni utemeljena.

14.Tožba ni utemeljena.

15.Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.¹ Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi BPP morajo biti torej izpolnjeni ne le materialni pogoj, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

15.Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi BPP morajo biti torej izpolnjeni ne le materialni pogoj, ampak tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

16.Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

16.Po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

17.V obravnavani zadevi je toženka zaključila, da tožnik v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo rokovnega predloga. V zadevi je namreč predsednica sodišča zavrnila nadzorstveno pritožbo tožnika ter ugotovila, da je bil neposredno po prejemu nadzorstvene pritožbe, to je dne 5. 11. 2024, izdan sklep o nepristojnosti Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023-16. Toženka je presodila, da je postopek, v katerem je bila vložena nadzorstvena pritožba, na prvi stopnji že zaključen in odstopljen Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, zato predsednik Vrhovnega sodišča ne more sodnici, ki je imela pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe zadevo v obravnavi, oziroma predsednici Upravnega sodišča RS, s sklepom odrediti nobenega od ukrepov, ki jih določa ZVPSBNO. Sodišče se strinja s presojo, da že iz tega razloga rokovnemu predlogu prosilca ne more biti ugodeno. Navedeno velja kljub temu, da je bila zoper sklep o nepristojnosti vložena pritožba, saj o pritožbi na drugi stopnji odloča Vrhovno sodišče RS.

17.V obravnavani zadevi je toženka zaključila, da tožnik v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo rokovnega predloga. V zadevi je namreč predsednica sodišča zavrnila nadzorstveno pritožbo tožnika ter ugotovila, da je bil neposredno po prejemu nadzorstvene pritožbe, to je dne 5. 11. 2024, izdan sklep o nepristojnosti Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 57/2023-16. Toženka je presodila, da je postopek, v katerem je bila vložena nadzorstvena pritožba, na prvi stopnji že zaključen in odstopljen Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, zato predsednik Vrhovnega sodišča ne more sodnici, ki je imela pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe zadevo v obravnavi, oziroma predsednici Upravnega sodišča RS, s sklepom odrediti nobenega od ukrepov, ki jih določa ZVPSBNO. Sodišče se strinja s presojo, da že iz tega razloga rokovnemu predlogu prosilca ne more biti ugodeno. Navedeno velja kljub temu, da je bila zoper sklep o nepristojnosti vložena pritožba, saj o pritožbi na drugi stopnji odloča Vrhovno sodišče RS.

18.Četrti odstavek 11. člena ZVPSBNO določa, da v kolikor predsednik sodišča, ki odloča o rokovnem predlogu, ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v zadevi, zlasti v primeru, če predsednik sodišča pri odločanju o nadzorstveni pritožbi v pisnem obvestilu stranki ali v sklepu ni navedel ali odredil oprave ustreznih oziroma določenih postopkovnih dejanj, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, s sklepom odredi, da mora sodnik opraviti ustrezna postopkovna dejanja, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, določi rok za njihovo opravo, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od štirih mesecev, in primeren rok, v katerem mora sodnik poročati o opravljenih dejanjih. Predsednik sodišča lahko glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje in predlaga predsedniku sodišča, ki je odločal o nadzorstveni pritožbi, izvedbo ukrepov iz sedmega odstavka 6. člena ZVPSBNO. Sedmi odstavek 6. člena ZVPSBNO pa določa, da če je do nepotrebnega odlašanja z odločanjem v zadevi prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnost sodnika, lahko predsednik sodišča odredi, da se zadeva predodeli, lahko pa tudi predlaga dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo. Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v tej fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.

18.Četrti odstavek 11. člena ZVPSBNO določa, da v kolikor predsednik sodišča, ki odloča o rokovnem predlogu, ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v zadevi, zlasti v primeru, če predsednik sodišča pri odločanju o nadzorstveni pritožbi v pisnem obvestilu stranki ali v sklepu ni navedel ali odredil oprave ustreznih oziroma določenih postopkovnih dejanj, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, s sklepom odredi, da mora sodnik opraviti ustrezna postopkovna dejanja, ki lahko učinkovito pospešijo rešitev zadeve, določi rok za njihovo opravo, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od štirih mesecev, in primeren rok, v katerem mora sodnik poročati o opravljenih dejanjih. Predsednik sodišča lahko glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje in predlaga predsedniku sodišča, ki je odločal o nadzorstveni pritožbi, izvedbo ukrepov iz sedmega odstavka 6. člena ZVPSBNO. Sedmi odstavek 6. člena ZVPSBNO pa določa, da če je do nepotrebnega odlašanja z odločanjem v zadevi prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnost sodnika, lahko predsednik sodišča odredi, da se zadeva predodeli, lahko pa tudi predlaga dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo. Ob dejstvu, da se je spis odstopil na Delovno in socialno sodišče, tožnik pa je vložil zoper naveden sklep pritožbo, o kateri bo odločilo Vrhovno sodišče RS (torej še sklep ni pravnomočen), tako predsednica sodišča v tej fazi postopka ne more v zadevi odrediti pospešitev obravnave, saj je sodnica, ki je v zadevi izdala sklep o nepristojnosti, ne obravnava. Tako je na mestu zaključek, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnih izgledov za uspeh.

19.Sodišče še tožniku pojasnjuje, da pri vložitvi rokovnega predloga ni omejen in ga lahko vloži tudi sam. Glede navedb, da so mu kršene ustavne pravice do pravnega nasveta, pa sodišče poudarja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP).

19.Sodišče še tožniku pojasnjuje, da pri vložitvi rokovnega predloga ni omejen in ga lahko vloži tudi sam. Glede navedb, da so mu kršene ustavne pravice do pravnega nasveta, pa sodišče poudarja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP).

Glede omejevanje tožnikove ustavne pravice do pritožbe, ki bi jo lahko vložil sam, pa sodišče še dodaja, da po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo v upravnem sporu opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je že presojalo Ustavno sodišče Republike Slovenije in v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sme dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.

20.Glede napačne označbe tožnika se sodišče pridružuje pojasnilu toženke, da je napačen zapis priimka tožnika ("..." namesto "...") pisna pomota, ki je očitna in se lahko v skladu s prvim odstavkom 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku kadarkoli popravi. V konkretnem primeru pa ne gre za upravičen ugovor pasivne legitimacije, ki ga lahko v postopku poda stranka, zoper katero je naperjena tožba in ga ne more podati prosilec, če bo zoper izpodbijani sklep vložil rokovni predlog.

21.Toženka in tudi sodišče zaradi neizpolnjenosti objektivnega pogoja za dodelitev BPP (po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP) ni presojalo izpolnjevanje finančnega pogoja tožnika, torej slabega socialnega položaja tožnika.

22.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

23.V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), sporna je bila zgolj pravilna uporaba prava.

K II. točki izreka

24.O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka. Tako tožnik, ki je stroške priglasil, te trpi sam.

-------------------------------

1Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009).

2Prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1 Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2006) - ZVPSBNO - člen 6, 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.