Jedro

Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Slednja pride v poštev le, če bi se zaradi določene okoliščine ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki pristojnega sodišča ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Stališča razpravljajoče sodnice v predhodnih postopkih ne predstavljajo take okoliščine.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Predlagatelj je pred Okrožnim sodiščem v Celju vložil predlog za spremembo načina izvrševanja stikov nasprotne udeleženke z njunima mladoletnima sinovoma ter za izdajo začasne odredbe.

2. Nasprotna udeleženka je predlagala delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ter izločitev razpravljajoče sodnice. Predlog za delegacijo utemeljuje z dvomom, da ji bo pred pristojnim sodiščem zagotovljeno objektivno nepristransko sojenje. Predhodni postopek, v katerem je sodila ista sodnica in v katerem je prišlo do odvzema otroka s prisilno izvršbo, je bil odmeven v javnosti, o njem so pisali mediji, forumi in socialna omrežja. Celjsko sodišče naj bi si o zadevi že ustvarilo subjektivna mnenja. Poleg tega naj bi šlo za relativno majhno sodišče. Podana naj bi bila „kolegialna povezanost“. Ob dnevnem sodelovanju osebja se stkejo osebne niti, ki prerastejo v prijateljstva. V prid delegacije pristojnosti naj bi govorili tudi razlogi, s katerimi sicer utemeljuje predlog za izločitev razpravljajoče sodnice (ker je sodila v predhodnem postopku, naj bi bila do zadeve že vnaprej opredeljena in naj bi ne bilo mogoče pričakovati, da bo odločala nepristransko; argumenti nasprotne udeleženke naj bi je ne zanimali).

**Normativno izhodišče**

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

**Odločitev o predlogu**

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Slednja pride v poštev le, če bi se zaradi določene okoliščine ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki pristojnega sodišča ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Stališča razpravljajoče sodnice v predhodnih postopkih ne predstavljajo take okoliščine. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti načeloma sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Ni utemeljen argument nasprotne udeleženke, da gre za majhno sodišče, zato naj bi izid predhodnega postopka ter medijska izpostavljenost zadeve kontaminirala celotno sodišče. Okrožno sodišče v Celju ni majhno sodišče, zato ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Navedbe nasprotne udeleženke, da je jasno, da se ob dnevnem sodelovanju stkejo osebne niti, ki prerastejo v prijateljstva, so povsem pavšalne in nekonkretizirane.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.