Jedro

Tožena stranka ob vložitvi revizije sodišču prve stopnje ni posredovala niti svojega predloga za dopustitev revizije, niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

Dodatne procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku. Na podlagi prvega odstavka 375. člena ZPP sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki poleg izvoda dopuščene revizije pošlje tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije ter ima nasprotna stranka tako šele na tak način možnost seznaniti se s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev oziroma vložitev revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja in toženi stranki naložilo plačilo njegove plače za čas od 13. 11. 2008 do 18. 4. 2009. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožniku iz naslova odpravnine ob upokojitvi plača 16.563,03 EUR in iz naslova božičnice za leto 2009 1.410,45 EUR ter mu povrne stroške postopka. Višji zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja do 18. 4. 2009, ker je ugotovilo, da so bile tožniku pravice iz delovnega razmerja do 17. 4. 2009 dejansko že priznane in realizirane v posledici pravnomočnega izida drugega delovnega spora med strankama, z 18. 4. 2009 pa se je tožnik upokojil. Zavrnilo pa je pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede plačila odpravnine ob upokojitvi in plačila božičnice.

3. Tožena stranka je zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje dne 13. 12. 2012 vložilo revizijo in se v njej sklicevala na sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije z dne 21. 11. 2012 glede pravnega vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je po izteku odpovednega roka upokojil po lastni volji in vprašanja, ali je delodajalec dolžan delavcu, ki mu je v tekočem koledarskem letu že prenehalo delovno razmerje, izplačati božičnico kljub določbi podjetniške kolektivne pogodbe in sklepu uprave, da so do božičnice upravičeni le tisti delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu na dan izplačila božičnice. V reviziji zatrjuje zmotno presojo sodišča druge stopnje glede navedenih vprašanj.

4. Tožnik je na vloženo revizijo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni popolna.

6. Na podlagi določb drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora biti v primeru dopuščene revizije reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, ker sodišče prve stopnje niti s predlogom in niti s sklepom o dopustitvi revizije sicer ne razpolaga.

7. Tožena stranka ob vložitvi revizije sodišču prve stopnje ni posredovala niti svojega predloga za dopustitev revizije, niti sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

8. Dodatne procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku. Na podlagi prvega odstavka 375. člena ZPP sodnik sodišča prve stopnje nasprotni stranki poleg izvoda dopuščene revizije pošlje tudi predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije ter ima nasprotna stranka tako šele na tak način možnost seznaniti se s procesnim gradivom, ki je bilo podlaga za dopustitev oziroma vložitev revizije (1). Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (2), sodišče prve stopnje tožene stranke utemeljeno ni pozvalo k dopolnitvi nepopolne revizije. Tako bi že sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP moralo revizijo tožene stranke kot nepopolno zavreči. Ker tega ni storilo, je moralo nepopolno revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavreči revizijsko sodišče. 9. Ker vsebinski odgovor na nepopolno revizijo, ki je bila vročena tožniku, ni bil potreben, tožnik sam krije stroške za vložitev le-tega.

Op. št. (1): Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 35/2013 z dne 14. 3. 2013 Op. št. (2): Glej odločba U-I-8/2010 z dne 2. 6. 2010