Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pooblaščenec zasebnega tožilca nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Zahteva pooblaščenca zasebnega tožilca M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.
Okrajno sodišče v Sevnici je obdolženi M.D. za kaznivo dejanje razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ z uvodoma navedenim sklepom izreklo sodni opomin. Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženke je Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženo M.D. oprostilo obtožbe.
Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil pooblaščenec zasebnega tožilca zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
Po 1. odstavku 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec RS, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena tega zakona (zakonec oziroma oseba, s katero živi obdolženec v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik). Ker je v konkretni kazenski zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti pooblaščenec zasebnega tožilca, torej oseba, ki te pravice nima, je Vrhovno sodišče v skladu z 2. odstavkom 422. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.