Jedro

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na 54. člen ZNP-1, ki določa, da proti sklepu, s katerim je postopek pravnomočno končan, obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače, pri čemer v ZPND ni določbe, ki bi omogočala obnovo postopka, ki je sicer izredno pravno sredstvo, namenjeno prav za primere pravnomočno končanih meritornih odločitev.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da postopki, v katerih so izrečeni ukrepi po ZPND, nimajo narave meritornih odločitev, temveč gre za začasne odločitve in za začasne ureditve razmerij. Odločbe, izdane po ZPND imajo tako naravo regulacijskih začasnih odredb, ki jih ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki pa v drugem odstavku 10. člena prav tako določa, da obnova postopka ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo - prošnjo za obnovo postopka nasprotnega udeleženca A. A. zavrglo.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec in navaja, da je na sodišče naslovil prošnjo za občasne obiske sina B. v spremstvu policista, da bi bila izpolnjena prepoved približevanja, saj ga sin strašno pogreša in bi občasni stiki pomenili za B. hudo psihološko razbremenitev, saj je 24 ur zaprt med štirimi stenami. Zaradi hudega zanemarjanja sina B. s strani matere C., je podal kazensko ovadbo na Policijsko postajo Gornja Radgona. Sina B. zanemarja že sedem mesecev, ko zanj skrbi mati, saj je skoraj vsak mesec bolan. To, da sin živi pri njej, je dosegla s krivo ovadbo nasilja v družini, s katero je prikrila krajo 24.000,00 EUR skupnega denarja. Dejansko ni imel nobene pravice zastopati pravic sina B., saj se je na podlagi lažnih obtožb psihično bolne žene, ob pomoči socialne delavke, zoper njega odločalo zgolj na domnevnih obtožbah psihično bolne žene brez dokazov. Žena se 14. 9. 2023 ob prijavi domnevnega nasilja na Policijski postaji Murska Sobota ni spomnila niti tega, kako se je pripeljala v bolnico.

3.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), oba v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka.

6.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialnopravne določbe v procesnem zakonu, ko je predlog za obnovo postopka kot nedopustnega zavrglo.

7.ZPND po vsebini ureja družinska razmerja, saj predpisuje ukrepe za preprečitev nasilja v družini tako, da začasno uredi razmerja med družinskimi člani. V prvem odstavku 22.a člena pa določa, da se za postopek odločanja o ukrepih po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno. Uporablja se torej ZNP-1, ki v 56. členu določa, da veljajo določbe zakona, ki urejajo postopek za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (določbe iz X. poglavja ZNP-1), tudi za postopke iz osebnih stanj in družinskih razmerij, ki niso posebej urejeni v tem poglavju, če zakon določa, da se obravnavajo v nepravdnem postopku. ZNP-1 velja torej tudi za postopke po ZPND.

8.Tako se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo na 54. člen ZNP-1, ki določa, da proti sklepu, s katerim je postopek pravnomočno končan, obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače, pri čemer v ZPND ni določbe, ki bi omogočala obnovo postopka, ki je sicer izredno pravno sredstvo, namenjeno prav za primere pravnomočno končanih meritornih odločitev.

9.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da postopki, v katerih so izrečeni ukrepi po ZPND, nimajo narave meritornih odločitev, temveč gre za začasne odločitve in za začasne ureditve razmerij. Odločbe, izdane po ZPND imajo tako naravo regulacijskih začasnih odredb,1 ki jih ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki pa v drugem odstavku 10. člena prav tako določa, da obnova postopka ni dovoljena.

10.Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je sklep, s katerim je bil v obravnavani zadevi postopek končan (V N 273/2023 z dne 1. 12. 2023 v zvezi s sklepom V N 273/2023 z dne 19. 10. 2023, s katerim je bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano približevanje predlagateljici na razdalji 200 m za čas 12 mesecev), potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru s sklepom III Cp 108/2024 z dne 13. 2. 2024, in tudi ker ne gre za meritorno odločitev, temveč za začasno ureditev 12 mesecev, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za obnovo postopka kot nedopusten zavrglo, pravilna.

11.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12.V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND je o pritožbi odločil senat.

-------------------------------

1Tako tudi sklep VSL IV Cp 942/2022 z dne 6. 6. 2022.