Uporaba elektronskih naslovov pri neposrednem trženju

Datum

06.04.2023

Številka

07121-1/2023/467

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 4. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede obveznosti pridobivanja privolitve za namen neposrednega trženja. Navajate, da želite različnim poslovnim subjektom po elektronski pošti posredovati vaše ponudbe, akcije in jih obveščati o novih produktih. Elektronsko pošto želite nasloviti na ime@podjetje.xx oziroma ime.priimek@podjetje.xx. Zanima vas, ali morate za pošiljanje tovrstnih elektronskih sporočil predhodno pridobiti privolitev posameznikov, ki jim bodo poslana.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.1. V skladu z 226. členom ZEKom-2 kontaktni elektronski naslovi pravnih oseb (na primer info@podjetje.si) niso posebej varovani in za njihovo uporabo veljajo le splošne določbe ZEPT.

2.2. Ureditev ZEKom-2 je glede pošiljanja komercialnih sporočil na elektronske naslove, ki pripadajo fizičnim osebam (na primer ime@podjetje.xx ali ime.priimek@podjetje.xx), strožja in je praviloma dovoljena samo na podlagi naročnikove ali uporabnikove predhodne privolitve, razen če je podana katera izmed izjem iz 226. člena ZEKom-2.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Neposredno trženje preko elektronske pošte ureja Zakon o elektronskih komunikacijah v 226. členu (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O), določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 pa se uporabljajo v obsegu, kot ga določa sam ZEKom-2, na primer glede razlage pojma privolitev (75. točka tretjega odstavka 3. člena ZEKom-2). Varstvo, ki ga v tovrstnih primerih zagotavlja ZEKom-2, se razlikuje glede na to, ali elektronski naslov pripada pravni ali fizični osebi (enako sicer izhaja tudi iz predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, saj je osebni podatek le informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom).

V skladu s petim odstavkom 226. člena kontaktni elektronski naslovi pravnih oseb (na primer info@podjetje.si) niso varovani in za njihovo uporabo veljajo le splošne določbe Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O). Te zahtevajo, da je komercialno sporočilo jasno razpoznavno kot tako, nedvoumno mora biti navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano ter naslov, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil.

Ureditev ZEKom-2 je glede pošiljanja komercialnih sporočil na elektronske naslove, ki pripadajo fizičnim osebam (na primer ime@podjetje.xx ali ime.priimek@podjetje.xx), strožja in je praviloma dovoljena samo na podlagi naročnikove ali uporabnikove predhodne privolitve (prvi odstavek 226. člena ZEKom-2), razen v dveh primerih:

a.če pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku (drugi odstavek 226. člena)

b.če elektronski naslov fizične osebe pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov (šesti odstavek 226. člena).

Glede točke b. IP posebej opozarja, da gre za izjemo, ki jo je treba tolmačiti ozko – pošiljanje trženjskih sporočil je dovoljeno le na osebni službeni elektronski naslov vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, ki ga podjetje ali druga organizacija javno objavi za namen kontaktiranja v smislu 92. člena ZVOP-1.

Pri pridobivanju, hrambi ter uporabi javno dostopnih elektronskih naslovov mora biti podjetje, ki izvaja neposredno trženje posebej pozorno, da so podatki točni in ažurni v skladu s 5(1)(d) členom Splošne uredbe, zato morajo redno preverjati, ali so bili elektronski naslovi umaknjeni s spletne strani podjetja ali pa so se naknadno spremenili. Poleg tega mora podjetje (za)beležiti kje in kdaj je pridobilo elektronski naslov, saj lahko posameznik v okviru uresničevanja pravice do dostopa zahteva informacije o viru svojih podatkov (15(1)(g) člen Splošne uredbe).

Za nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) in ne Informacijski pooblaščenec.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka