Jedro

Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki v določenem obsegu velja razpravno načelo; preiskovalno načelo ga izpodriva le, v kolikor to zahtevajo koristi otrok oziroma oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (1. in 3. odst. 408. čl. ZPP)

Izrek

* Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

* Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo preživninsko obveznost tožnice do toženke, ki je po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju P 337/2001 z dne 27. 2. 2002 znašala 174,44 EUR mesečno, od 15. 3. 2008 dalje znižalo na 120,00 EUR ter določilo, da jo mora tožnica plačati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec (1. odst. izreka). Odločilo je tudi o letni uskladitvi preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS (2. odst. izreka), višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (3. odst. izreka). Vsaki stranki je naložilo svoje pravdne stroške (4. odst. izreka).

(2) Zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe (3. in 4. odst. izreka) se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, sicer pa naj ga razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da toženki (hčerki) vsak mesec plačuje 91,00 EUR preživnine, kolikor ji iz tega naslova odtegujejo po sklepu o izvršbi. Hčerka ima več kot 300,00 EUR mesečnih prihodkov (socialna pomoč, štipendija in preživnina), kar je več kot pritožnica. Sodišče je starša neenakopravno obravnavalo, saj sploh ni ugotovilo, koliko k preživljanju prispeva oče. Čeprav je slednji vse od rojstva hčerke (skoraj 18 let) brezposeln, očitno ima določene prihodke, saj je trdil, da za preživljanje hčerke vsak mesec porabi 510,30 EUR, poleg tega pa si odvetnika v tej pravdi plačuje sam. Sodišče bi moralo ugotoviti višino njegovih prihodkov, s katerimi bi tudi on lahko pomagal preživljati hčerko, ta znesek prišteti prilivom hčerke in temu ustrezno znižati preživninsko obveznost matere. Opozarja, da je sodišče le njej (ne pa tudi očetu) namenilo "nauk", naj čim prej poskrbi za varstvo druge mladoletne hčerke, da se bo lahko zaposlila za polni delovni čas in tako ustrezno poskrbela za preživljanje svojih hčera. Končno še navaja, da bi v dokazni postopek vključila tudi toženko, a se boji njenega očeta, ki ji je pred obravnavo grozil. (3) Na vročeno pritožbo toženka ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje je v bistvenem ugotovilo, da so se v sedmih letih od prejšnje odločitve o preživnini okoliščine spremenile tako na strani tožnice (z novim partnerjem se jima je dne 6. 7. 2007 rodila hčerka, za katero porabi približno 150,00 EUR mesečno, zanjo pa dobi 62,00 EUR otroškega dodatka; zaposlena je za polovični delovni čas in povprečno zasluži 224,32 EUR, njen partner pa približno 800,00 EUR, a je slednji tudi oče devetletnega otroka, za katerega plačuje preživnino v višini 110,00 EUR; s partnerjem živita v hiši njegovega očeta in nimata stroškov najemnine), kot tudi na strani toženke (prejema državno štipendijo, ki za šolsko leto 2008/2009 znaša 187,37 EUR). Upoštevalo je tudi, da je oče toženke zanjo v letu 2007 prejemal približno 95,00 EUR otroškega dodatka, skupaj s toženko pa sta upravičena do denarne socialne pomoči v višini 340,75 EUR. Opisane ugotovitve ne utemeljujejo večjega znižanja tožničine preživninske obveznosti, kot ga je določilo sodišče prve stopnje. Po odštetju preživninske obveznosti tožničinega partnerja ter zneska, potrebnega za njuno hčerko, tožnica in njen partner mesečno razpolagata vsak s približno 360,00 EUR (in ne z manj kot 300,00 EUR, kot iz dejanskih ugotovitev napačno sklepa sodišče prve stopnje), ta znesek pa bo ustrezno večji, ko bo tožnica poskrbela za varstvo mlajše hčerke, kar ji bo omogočalo zaposlitev za polni delovni čas. Tudi zneski toženkine štipendije so bili ustrezno upoštevani kot olajšava pri tožničini preživninski obveznosti. Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov glede pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

(6) Zmotno je pritožničino stališče, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali ima oče toženke kljub svoji brezposelnosti in prejemanju otroškega dodatka ter socialne pomoči še kakšne druge prihodke. Prejšnja odločitev o preživnini je temeljila na dogovoru strank, znižanje pa je tožnica utemeljevala zgolj s svojim oteženim položajem ter z novimi prihodki na strani hčerke, ni pa zatrjevala kakšne druge spremenjene okoliščine. Priznava celo, da je oče toženke (še vedno) brezposeln, o (morebitnih) drugih prihodkih očeta pa zgolj sklepa predvsem iz njegove trditve, da za hčerko mesečno porabi 510,30 EUR - trditve, ki ji sodišče prve stopnje ni sledilo. Ugotovilo je namreč, da toženka in njen oče mesečno razpolagata s približno 620,00 EUR, pri čemer ta znesek sestavljajo toženkina štipendija, socialna pomoč, do katere sta upravičena tako oče kot toženka, in pa otroški dodatek, ki ga prejema oče. Da slednji nima drugih dohodkov, nenazadnje izhaja iz Odločbe CSD o dodelitvi denarne socialne pomoči z dne 14. 1. 2008, št. 1222-552-516/01-27/18 (priloga B 2). Ni seveda izključeno, da bi sodišče lahko ugotavljalo še morebitna dodatna dejstva in okoliščine pri odločanju o znižanju preživninske obveznosti. Vendar tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki veljajo določbe 7. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, 26/1999, s spremembami; od tu ZPP), da morajo stranke navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze. Za zbiranje podatkov po uradni dolžnosti zaradi varstva otroka v smislu 1. in 3. odst. 408. čl. ZPP pa stranki s svojimi trditvami nista dali nobene podlage. Predvsem tožnica ni pojasnila, čemu bi bila ugotovitev o morebitnih dodatnih prihodkih očeta, ki bi vodila v znižanje njenega dela preživninske obveznosti, v korist otroka. V zvezi z dejstvi in dokazi, ki ne zagotavljajo koristi otrok, sodišče nima ne oficialnih ne preiskovalnih upravičenj oziroma dolžnosti. Trditveno in dokazno breme v takšnih primerih nosi stranka, ki ji gredo takšna pozitivna dejstva v korist. Iz enakih razlogov sodišču prve stopnje ni mogoče očitati neenakopravnega obravnavanja staršev toženke v zvezi z dolžno skrbjo zanjo in s tem povezano potrebo oziroma dolžnostjo po ustrezni zaposlitvi. Tožnica namreč (niti v pritožbi) ni trdila, da je razlog brezposelnosti toženkinega očeta krivden. Tudi na tem mestu gre opozoriti na denarno socialno pomoč, do katere je upravičen (tudi) toženkin oče; pogoj za dodelitev omenjene pomoči je namreč prav nekrivdna nezmožnost zagotovitve minimalnega dohodka zase in za svoje družinske člane (21. čl. Zakona o socialnem varstvu, Ur. l. RS, št. 54/1992, s spremembami).

(7) Pritožbene navedbe v zvezi z grožnjo toženkinega očeta, ki naj bi jo naperil proti tožnici, niso izkazane, niti niso konkretizirane v tolikšni meri, da bi se lahko iz njih sklepalo na kakšno izmed kršitev sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe za konkretno zadevo niso bistvene, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Ker ocenjuje, da je tudi po tej plati brez pomanjkljivosti, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

(8)Po določbi 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP nosi stroške pritožbenega postopka pritožnica sama, saj s pritožbo ni uspela.