Jedro

Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega nadzora zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 11. 10. 2016 je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ prve stopnje) sklenila, da se pri tožniku opravi davčni inšpekcijski nadzor, katerega predmet je davek, odmerjen po 68.a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2015. 2. Zoper navedeni sklep, kljub pravnemu pouku, da pritožba zoper sklep ni dovoljena, se je tožnik pritožil. Organ prve stopnje je tožnikovo pritožbo in popravek pritožbe s sklepom DT 0610-6096/2016-6 (01321-48) z dne 3. 11. 2016 zavrgel. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka zavrnila.

3. Tožnik v tožbi navaja, da sta sklep, s katerim je bila pritožba zoper sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora zavržena in sam sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, akta iz drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oziroma, da mora biti upravni spor dopusten na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Izpodbijana akta močno posegata v pravni položaj tožnika, saj grobo kršita njegove ustavne pravice. Nadalje v tožbi ugovarja uporabljeni metodi iz sklepa z dne 11. 10. 2016, katere predmet je davek, odmerjen po 68.a členu ZDavP-2. Meni, da je navedena metoda neustavna, nezakonita in pomeni nepošten postopek ter meni, da je postopek uveden v nasprotju z zakonskimi pogoji, po katerih ga je dopustno uvesti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se izpodbijani akt odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeno pa pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

6. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Skladno z opisanimi zakonskimi določbami sodišče ugotavlja, da sklep za opravo davčnega inšpekcijskega nadzora ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnika niti to ni odločitev o tožnikovi pravici ali koristi.

7. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Ta določa, da v upravnem sporu sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. To pomeni, da je postopek po 4. členu ZUS-1 dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper tožnika teče postopek po 68.a členu ZDavP-2, ki se zaključi z izdajo odločbe po 141. členu ZDavP-2 v zvezi s 84. členom ZDavP-2. Zoper to odločbo je mogoče vložiti pritožbo v roku 30 dni od vročitve odločbe (drugi odstavek 86. člena ZDavP-2), zoper dokončno odločbo pa je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Ker se bo torej postopek davčnega inšpekcijskega nadzora zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo – v rednem upravnem sporu. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepih I Up 154/2015 z dne 23. 7. 2015, I Up 114/2016 z dne 1. 6. 2016, I Up 22/2016 z dne 24. 2. 2016. 8. Ker izpodbijani sklep po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1, niti niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 9. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.