Jedro

Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni raziskalo, koliko znašajo terjatve, nastale po sklenitvi sodne poravnave, saj je celoten zahtevek po temelju zavrnilo. Presodilo je, da toženka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo (ki jo uveljavlja iz naslova strahu in nevšečnosti med zdravljenjem - v posledici škodnega dogodka, v katerem mu je ropar pritisnil pištolo na glavo), ker ni podan element protipravnosti. Navedeno pa je povezano z vprašanjem, ali je toženka sprejela ustrezne varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do navedenega škodnega dogodka. Tožnik je ravno s temi besedami obrazložil dokazni predlog za postavitev izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, do katerega pa se sodišče ni v ničemer opredelilo - ne na naroku za glavno obravnavo ne v sodbi. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 27.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 4. 2015 do plačila. Zavrnilo je tudi tožnikov stroškovni zahtevek ter mu naložilo, da mora toženki povrniti stroške postopka v višini 3.287,78 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Izpodbija dokazne zaključke sodišča prve stopnje in izraža nestrinjanje s presojo, da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke, pri čemer je sodišče izpostavilo, da na strani tožene stranke ni našlo elementa protipravnosti. Napačno pa je razlogovalo tudi o tem, da vzročna zveza ni podana zaradi tožnikove opustitve dolžnostnega ravnanja. Iz sodbe izhaja, kot da je toženka tista, ki zahteva od tožnika povračilo škode, ki ji je nastala zaradi ropa, ne pa, kot da tožnik vtožuje odškodnino v posledici ropa. Tožnik opozarja na več postopkovnih kršitev, med katerimi je tudi očitek glede neizvedenega dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu. Sodišče se do tega dokaznega predloga v ničemer ni opredelilo, ni obrazložilo, zakaj ga ni izvedlo.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Izraža strinjanje z razlogi izpodbijane sodbe. Meni, da je bil sporni dokazni predlog podan prepozno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče v tem sporu odloča drugič. Prvič je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je namreč predmetno tožbo iz naslova odškodnine, vloženo dne 6. 4. 2018, zavrglo iz razloga, ker je tožnik v zadevi Pd 16/2015 iz naslova razlike v plači dne 12. 11. 2015 sklenil sodno poravnavo. Z njo sta se stranki v popolno poravnavo tožbenega zahtevka in vseh obveznosti iz naslova delovnega razmerja dogovorili, da tožniku sporazumno preneha delovno razmerje ter da mu je toženka dolžna do 30. 11. 2015 izplačati 5.400,00 EUR ter 1.000,00 EUR odvetniških stroškov. Sodišče je navedeni dogovor o poravnavi vseh obveznosti iz delovnega razmerja z dne 12. 11. 2015 napačno razlagalo kot res transacta glede predmeta, ki je postal predmet pravde šele 6. 4. 2018. Tožnik je torej utemeljeno opozarjal, da del škode uveljavlja tudi za čas po sklenitvi sodne poravnave, saj mu do takrat vsa škoda še ni nastala. Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni raziskalo, koliko znašajo terjatve, nastale po sklenitvi sodne poravnave, saj je celoten zahtevek po temelju zavrnilo. Presodilo je, da toženka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo (ki jo uveljavlja iz naslova strahu in nevšečnosti med zdravljenjem - v posledici škodnega dogodka, v katerem mu je ropar pritisnil pištolo na glavo), ker ni podan element protipravnosti. Navedeno pa je povezano z vprašanjem, ali je toženka sprejela ustrezne varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do navedenega škodnega dogodka. Tožnik je ravno s temi besedami obrazložil dokazni predlog za postavitev izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, do katerega pa se sodišče ni v ničemer opredelilo - ne na naroku za glavno obravnavo ne v sodbi. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeni preizkus se prične s preizkusom bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že zaradi navedene postopkovne kršitve, se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) ni natančneje opredelilo. Vseeno izraža strinjanje s pritožbeno navedbo, da iz več delov sodbe izhaja, kot da je toženka tista, ki zahteva od tožnika povračilo škode, ki ji je nastala zaradi ropa v posledici tožnikovih opustitev, ne pa, kot da je tožnik tisti, ki zahteva od nje plačilo odškodnine v posledici škodnega dogodka, povezanega z ropom. S tem so povezane tudi nejasne ugotovitve sodišča o tem, da je bila zaradi tožnikovih opustitev dolžnostnih ravnanj pretrgana vzročna zveza.

8. Ker gre v primeru kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo, namesto sodišča prve stopnje, ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem mora sanirati procesno kršitev - sporni dokazni predlog izvesti ali ga zavrniti iz dopustnih razlogov.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.