Jedro

Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati. Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. VL 67380/2008 z dne 15. 09. 2008 v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

(2) Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo ter jo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži plačilo njenih pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila z upoštevanjem 8 dnevnega paricijskega roka.

Pritožba meni, da je dejstvo preimenovanja B. d.d. v U. d.d. splošno znano dejstvo, ki ga v skladu z 214. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami; ZPP) ni potrebno dokazovati. Gre za večjo banko na trgu, ki deluje že 10 let na ozemlju Slovenije, Okrožno sodišče v L. pa vodi tudi vse potrebne registrske podatke, ki so javno dostopni in kamor je po potrebi vpogledalo tudi isto sodišče samo. Nadalje pritožba navaja, da je dolg toženi stranki poznan in da ga priznava, vendar ga zaradi kompenzacije in zastaranja ne bo poravnala, prav tako pa bi toženi stranki moralo biti znano, da se je B. d.d., pri kateri je bila komitentka, preimenovala, saj je sprememba bila razvidna tako iz obvestil javnosti kot iz oznak njenih poslovalnic, kot je nenazadnje razvidno iz sodnega registra in drugih vpisnikov ter je omenjeno dejstvo za eno večjih bank v Sloveniji šteti za splošno znano dejstvo. Tožeča stranka tako meni, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določila 214. člena ZPP, kar po 339. členu ZPP predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

(3) Odgovor na pritožbo ni bil podan.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti. To pomeni, da v tej pravdi veljajo posebna pravila 30. poglavja ZPP. Z vidika pritožbenega postopka to pomeni predvsem, da je sodbo mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), na kar je bil pritožnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Tožeča stranka pa sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je z zgoraj navedeno določbo izključeno. Ker izpodbijanje sodbe iz navedenega razloga ni dopustno, je pritožba neutemeljena.

Pritožbeno sodišče zgolj v pojasnilo tožeči stranki dodaja, da tožeča stranka niti s prvo niti z drugo pripravljalno vlogo ni zatrjevala, da je pravni naslednik B. d.d., čeprav je tožena stranka ugovarjala, da je pogodbo o vodenju transakcijskega računa sklenila z B. in ne s tožečo stranko. Drži pritožbena navedba, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazati (4. odstavek 214. člena ZPP). Vendar pa je potrebno tudi splošno znana dejstva v skladu z razpravnim načelom, vsebovanim v 7. členu ZPP, zatrjevati. Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki in ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Tega tožeča stranka kot rečeno, ni storila, takšno navajanje v pritožbi pa je prepozno in kot pritožbena novota neupoštevno.

Tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, zato jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. člen ZPP). Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).