Jedro

Iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Sodnega sveta RS št. 2/10-72 z dne 13. 5. 2010 v prvem odstavku izreka v delu, ki se glasi „z dnem 13. 5. 2010“ odpravi in se v tem delu vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v višini 80,00 EUR v roku 15 dni.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je tožena stranka ugotovila, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in se z dnem 13. 5. 2010 imenuje na položaj okrožne sodnice svetnice in uvrsti v 53. plačni razred ter da se predlog za napredovanje v višji plačni razred od 17. 5. 2005 zavrne. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica toženi stranki posredovala predlog za hitrejše napredovanje na položaj svetnice ter predlog za napredovanje v višji plačni razred od 17. 10. 2005 dalje. Po določbi četrtega odstavka 27. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) okrožni sodnik pridobi položaj svetnika pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča v oceni sodniške službe ugotavlja, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. V nadaljevanju prvostopenjski organ podrobneje pojasnjuje, kaj je navedeno v oceni personalnega sveta. Nadalje še navaja, da je tudi sam izvedel postopek ugotavljanja tožničine uspešnosti in strokovnosti. Ker je tožnica že dopolnila 45 let, je izpolnjen tudi starostni pogoj za napredovanje na položaj okrožne sodnice svetnice. Nadalje prvostopenjski organ še pojasnjuje, zakaj je bil zavrnjen predlog za napredovanje v višji plačni razred od 17. 10. 2005 dalje, pri čemer sodišče ne povzema te obrazložitve, ker se ta del izreka odločbe v tožbi ne izpodbija.

Tožnica se je pritožila zoper prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na datum njenega imenovanja na položaj okrožne sodnice svetnice, ker meni, da je pogoje za imenovanje na položaj svetnice izpolnila 17. 10. 2008, z istim dnem pa ji pripada tudi uvrstitev v 53. plačni razred. Drugostopenjski organ je njeno pritožbo zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je personalni svet Višjega delovnega in socialnega sodišča ocenil, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, četrti odstavek 27. člena ZSS pa določa, da položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanje po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Zakon torej nedvomno določa starost 45 let in oceno personalnega sveta o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje kot pogoja za pridobitev položaja svetnika okrožnega sodišča. Tožnica je bila v ocenjevalnem obdobju in izdaji odločbe stara že več kot 45 let, izpolnjevala je oba pogoja, zato je sama predlagala Sodnemu svetu RS, da jo napreduje na položaj svetnice od 17. 10. 2008 dalje zato, ker ima sodnik v skladu s 26. členom ZSS pravico napredovanja vsake tri leta. Sodni svet bi moral v skladu s prvim odstavkom 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izdati odločbo čim prej oziroma najpozneje v dveh mesecih, izdal pa jo je šele po enem letu in je odločil, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, čeprav je o tem že dokončno odločil personalni svet. Prvostopenjski organ je z dnem obravnave na seji dne 13. 5. 2010 imenoval tožnico na položaj okrožne sodnice svetnice in jo uvrstil v 53. plačni razred. V obrazložitvi odločbe pa ni utemeljil, zakaj se imenuje na ta položaj in razvrsti v višji plačni razred šele s 13. 5. 2010, čeprav je tožnica predlagala imenovanje že s 17. 10. 2008. Tožena stranka je z drugostopenjsko odločbo pritožbo tožnice zavrnila, ker naj bi bila ustaljena praksa, da se sodnike imenuje na položaj svetnika z dnem obravnave na seji sodnega sveta. Tako stališče naj bi sprejel na svoji 77. seji. Tožnica meni, da za tako stališče ni nobene pravne podlage. Sodnik pridobi pravico do napredovanja, če izpolnjuje zakonsko odločena pogoja na temelju 26. člena ZSS vsake tri leta. To, da sodnik pridobi to pravico vsake tri leta, je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS s sodbo opr. št. X Ips 1390/2004 in Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. U 404/2008-9 z dne 21. 10. 2009. Na ti dve sodbi je tožnica opozorila že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, vendar tožena stranka tega ni upoštevala. Glede na navedeno tožnica meni, da je izpolnjevala pogoje za hitrejše napredovanje in s tem pridobila pravico do imenovanja na položaj okrožne sodnice svetnice in uvrstitev v 53. plačni razred že po šestih letih opravljanja sodniške službe, to je od 17. 10. 2008 dalje, najkasneje pa od dokončne odločbe personalnega sveta dne 21. 4. 2009 dalje. Tudi Sodni svet RS hitreje napreduje sodnike v višje plačne razrede z dnem izpolnjevanja pogojev in ne šele z dnem njihove obravnave na svoji seji. Tožnica meni, da tako razlikovanje pomeni tudi kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu ustave. Tožnica predlaga, naj sodišče v celoti odpravi drugostopenjsko odločbo, prvostopenjsko odločbo pa v delu, ki se glasi „z dnem 13. 5. 2010“ in jo v odpravljenem delu nadomesti z besedami „z dnem 17. 10. 2008“, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka v 15 dneh. Podredno pa predlaga, naj sodišče drugostopenjsko odločbo odpravi v celoti, prvostopenjsko pa v delu, ki se glasi „z dnem 13. 5. 2010“ in jo v odpravljenem delu nadomesti z besedami „z dnem 21. 4. 2009“ in tudi v tem primeru predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je nepravilno naziranje tožnice, da sodnik pridobi pravico do napredovanja na položaj svetnika okrožnega sodišča z iztekom triletnega obdobja oziroma z datumom izdelave ocene sodniške službe. Po stališču tožene stranke sodnik pridobi navedeno pravico po tem, ko sodni svet odloči, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, to pa je z datumom seje. V skladu z določbo 3. alineje tretjega odstavka 34. člena ZSS sodnik napreduje na položaj svetnika okrožnega sodišča pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Navedeno določbo je treba razlagati kot celoto in zaključiti, da sodni svet na oceno sodniške službe ni vezan. ZSS nalaga toženi stranki, da pri odločanju o napredovanju izvede postopek ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika. Te določbe zakona so v nasprotju z zatrjevanjem tožnice, da sodnik napreduje na položaj svetnika okrožnega sodišča takrat, ko je z oceno personalnega sveta ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Ob upoštevanju sistematične razlage sodni svet ni vezan, da v primeru ugotovitve personalnega sveta o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje sodnika avtomatično napreduje na položaj svetnika, ampak je dolžan in upravičen, da tudi sam ugotavlja izpolnjevanje pogojev po prvem odstavku 29. člena ZSS. Ni sprejemljivo stališče, da je sodni svet vezan na mnenje personalnega sveta o sodnikovem izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje in tako stališče je zavzela tudi sodna praksa. Napredovanje v višji sodniški naziv, hitrejše napredovanje v plačnih razredih, na položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter izjemno napredovanje v višji sodniški naziv šteje ZSS za pomembnejša napredovanja, saj o teh ne odloča predsednik sodišča, pač pa sodni svet kot kolegijski ustavni državni organ. Zakon vzpostavlja razlikovanje pri posameznih vrstah napredovanj. V skladu z določbo 26. člena ZSS je na iztek triletnega obdobja vezano napredovanje po plačnih razredih, pri čemer zakon ne ločuje rednega in hitrejšega napredovanja. Vsa hitrejša napredovanja, razen hitrejšega napredovanja v plačnih razredih, ter vsa napredovanja na višje sodniško mesto in višji sodniški naziv, so izvzeta iz dometa člena 26 ZSS. Zakon avtomatizem veže le na napredovanje v plačnih razredih, napredovanje na višje sodniško mesto ter napredovanja, ki so po pomenu z njim primerljiva, pa na datum odločitve sodnega sveta. Napredovanje v plačnih razredih ima neposredne posledice v materialnem in socialnem položaju sodnikov, napredovanje na višje sodniško mesto pa poleg tega še zapolnitev praznih sodniških mest na sodiščih višjega položaja. Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi I Up 533/2001 z dnem 11. 4. 2002 je namen uvedbe napredovanja v svetniški naziv v zagotovitvi enakih možnosti sodniške kariere, ker je napredovanje na višje sodniško mesto pogojeno s številom praznih sodniških mest na sodiščih višjega položaja. Zaradi tega tudi za to napredovanje velja enako kot za napredovanje na višje sodniško mesto. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi meni, da sodni svet ne more spremeniti ocene sodniške službe, v postopku napredovanja sodnika pa je dolžan ugotavljati le, če sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, kot jih določa ZSS. ZSS ne vsebuje določb, ki bi določale razlikovanje med hitrejšim in rednim napredovanjem. Vsako napredovanje ne glede na vrste ima vedno za posledico višji plačni razred in s tem višjo plačo. Napačno je stališče tožene stranke, da tožnik napreduje na mesto svetnika šele z dnem odločanja na sodnem svetu.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri stališču, da sodnik ne pridobi pravice do napredovanja na položaj svetnika okrožnega sodišča po 3. alineji tretjega odstavka 34. člena ZSS z iztekom triletnega obdobja oziroma z datumom izdelave ocene sodniške službe. Sodnik pridobi pravico do napredovanja po tem, ko sodni svet po izvedenem postopku ugotavljanja njegove uspešnosti in strokovnosti odloči, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, to pa je z dnem seje. V nadaljevanju tožena stranka podrobneje pojasnjuje, zakaj meni, da ni vezana na oceno personalnega sveta. Tožena stranka meni, da je napredovanje na položaj svetnika okrožnega sodišča po pomenu primerljivo z napredovanjem na višje sodniško mesto. V skladu z določbo 26. člena ZSS pa je na iztek triletnega obdobja vezano redno in hitrejše napredovanje v plačnih razredih. Ostala hitrejša napredovanja pa so izvzeta iz dometa 26. člena ZSS.

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 9. 2. 2011 navaja, da je pristojnost Sodnega sveta RS le, da preveri, če je personalni svet uporabil vse kriterije, določene v 29. členu ZSS. Sodni svet je vezan na oceno personalnega sveta. Tožnica sodišču predlaga, naj odloči brez glavne obravnave, ker gre izključno za pravno vprašanje.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V navedenem sporu je sporno vprašanje, od katerega datuma dalje se tožnico imenuje na položaj okrožne sodnice svetnice ter uvrsti v 53. plačni razred, ali od dne seje sodnega sveta, ali po šestih letih opravljanja sodniške funkcije glede na 26. člen ZSS, ki določa, da sodnik napreduje vsake tri leta, ali pa od dokončne odločbe personalnega sveta dalje. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je v predlogu za napredovanje na svetniško mesto tožnica izrecno predlagala, da se jo na to mesto imenuje od 17. 10. 2008 dalje. V svojem predlogu se je sklicevala na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 1390/2004 z dne 23. 10. 2008. To sodbo je tudi priložila k predlogu za napredovanje. Iz obrazložitve te sodbe je razvidno, da je bilo v obravnavani zadevi sporno, od kdaj gre tožnici napredovanje na položaj svetnice okrožnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZSS. V tem primeru je bilo stališče sodnega sveta in sodišča prve stopnje, da pridobi sodnik položaj svetnika okrajnega ali okrožnega sodišča po četrtem odstavku 27. člena ZSS šele z dnem seje sodnega sveta, s čimer pa se vrhovno sodišče ni strinjalo. Vrhovno sodišče je namreč zavzelo stališče, da iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Takšna razlaga je skladna z določbama 24. in 26. člena ZSS, iz katerih izhaja, da je sodniku z zakonom zagotovljena pravica do napredovanja vsaka tri leta pod pogoji, ki jih določa zakon, vrsta napredovanja pa je odvisna od ocene sodniške službe. Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je vezano na siceršnje redno napredovanje. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju. Vrhovno sodišče je v tej sodbi tudi zavzelo stališče, da izdelava ocene sodniške službe vpliva le na čas, ko sodni svet lahko odloči, ali sodnik izpolnjuje pogoje za posamezno obliko napredovanja, ne pa tudi na to, kdaj sodnik pridobi pravice iz napredovanja. Čeprav se je tožnica že pri svojem predlogu za napredovanje sklicevala na to sodbo, pa tožena stranka v prvostopenjski odločbi stališča iz te sodbe ni upoštevala in ni navedla, zakaj ga ni upoštevala, zato je obrazložitev pomanjkljiva in se odločbe ne da preizkusiti. Tudi v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo se je tožnica sklicevala na pravno stališče iz te sodbe in tudi v drugostopenjskem postopku ga tožena stranka ni upoštevala. V drugostopenjski odločbi se tožena stranka sklicuje na odločitev upravnega sodišča, ki jo omenja tožnica v pritožbi, ne pa tudi na sodbo vrhovnega sodišča. Sodišče je odločilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka, saj se tožena stranka ni opredelila do stališča vrhovnega sodišča v primerljivi zadevi, čeprav se je tožnica nanjo sklicevala, napačno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo, saj v kolikor je bila zadeva, na katero se sklicuje tožnica in je o njej vrhovno sodišče meritorno odločilo z zgoraj citirano sodbo, enaka tej zadevi, je potrebno enako stališče, ko gre za uporabo materialnega prava, upoštevati v vseh primerih, tudi v tem konkretnem primeru, zaradi spoštovanja enakosti pred zakonom. Ker je sodišče odločbi odpravilo zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava, se do ostalih navedb strank v postopku ni opredeljevalo. Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da bi upravno sodišče odločilo v sporu polne jurisdikcije in jo samo napredovalo od določenega datuma dalje, saj izhaja iz stališča, da je potrebno sodnemu svetu prepustiti pristojnost, da samo odloča o tem, ali so podani pogoji za napredovanje. Sodišče je prvostopenjsko odločbo odpravilo le v obsegu, kot je predlagala tožnica, kar pomeni, da odločitev o imenovanju na položaj okrožne sodnice svetnice ter uvrstitev v 53. plačni razred še vedno ostaja v veljavi, tožena stranka mora v ponovljenem postopku le ugotoviti, od katerega datuma dalje velja to imenovanje.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijana upravna akta odpravilo, pripada tožnici v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Določilo 1. odstavka 3. člena tega pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 80 evrov.